V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČLANICE KUNGOTA, RADLJE OB DRAVI, BLOKE, BRASLOVČE, ŠOŠTANJ, CERKNO, GORNJA RADGONA IN POLZELA.

Iskrene čestitke!

Sekretariat SOS

 

AKTUALNO

DOGODKI SOS

 

POVPRAŠEVANJA 

 

ZAKONODAJA 

USPEŠNI PROJEKTI OBČIN

Občina Mirna: S pomočjo evropskih sredstev zgradili več kot 9 kilometrov cevovodov 1/1

Izvedba: 2015 – 2016

Financiranje: Občina Mirna, sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Občina Mirna je na podlagi uspešne prijave na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela sklep o prejemu 866.500 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.  1,54 milijone evrov ocenjena naložba je zajemala izgradnjo vodovodnega sistema Zabrdje–Praprotnica, v okviru katerega je bilo zgrajenih 9132 m cevovodov, črpališče z vrtino Zabrdje, črpališče z vrtino in vodno akumulacijo Praprotnica z vmesnim prečrpavanjem in vodohran Koren s prostornino 200 m3.

Foto: Občina Mirna

NOVICE SOS

O identifikaciji problemov uporabe nove prostorske zakonodaje 2/1

V četrtek, 22.9.2022 je potekala 9. seja Komisije za prostor pri SOS. Osrednji del srečanja je predstavljala identifikacija problemov uporabe nove prostorske zakonodaje. Članice in člani komisije so združno ugotavljali, da prinaša zakonodaja kadrovske obremenitve, ki pa oddelkom občin ne prinašajo ustrezne finančne podpore.

Tekom razprave so med drugim prisotni izpostavili prehod občin iz Zemljiško katastrskega prikaza (ZKP) na Zemljiško katastrski načrt (ZKN). Med drugim so na primeru izpostavljene občine komentirali, da so v procesu soočanja, kjer se sočasno ukvarjajo s spremembo občinske meje, napenjanjem katastra in prehodom iz ZPN na ZKN, kar prinaša občinam finančne posledice z naslova tehničnih prilagoditev. Članice in člani tako opažajo, da občine s strani države nimajo kritih zadev, ki so bolj tehnične narave.

Ob koncu seje so še izpostavili, da si od resornega ministrstva želijo konkretne pomoči, in manj odgovorov in pojasnil.

Usklajevanje predloga novega Zakona o letalstvu 2/2

Občine članice Skupnosti občin Slovenije so v poletnih mesecih obravnavale besedilo predloga novega Zakona o letalstvu . Občine z letališči so ostro nasprotovale terminu, da je vsa letališka infrastruktura tudi gospodarska javna infrastruktura. Ob morebitnemu sprejetju takšne dikcije, bi prišlo do izpada ključnih finančnih prihodkov občin z letališči iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). V skladu z ZUREP-3 občine namreč ne smejo zaračunavati NUSZ za gospodarsko javno infrastrukturo. V primeru, da Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) ne bo upoštevalo stališč občin, bi bile pravne osebe, ki izvajajo gospodarsko dejavnost samo na letališču Jožeta Pučnika oproščeni plačila NUSZ v višini približno 500.000 eur, kar je nesprejemljivo in čemur ostro nasprotujemo. Prav tako smo izpostavili nejasnosti s plačilom komunalnega prispevka ter opozorili na obremenjenost prebivalcev zaradi hrupa. Predstavniki MZI namreč predlagajo črtanje možnosti, plačevanja odškodnin zaradi obremenitev s hrupom.

Kot so se na srečanju občin članic SOS z letališči dogovorili sodelujoči, so njihova stališča na sestanku na MZI zastopali Franc Čebulj, župan Občine Cerklje na Gorenjskem, Metka Meglič, direktorica občinske uprave Občine Hoče-Slivnica in Gvido Modrijan, zunanji sodelavec Občine Cerklje na Gorenjskem. Predlog novega Zakona o letalstvu sta predstavila Srečko Janša, generalni direktor Direktorata za letalski in pomorski promet in Sabina Dolinšek Popadić, vodja Sektorja za letalstvo.

Gvido Modrijan je predstavil največjo težavo predloga novega Zakona o letalstvu: »Ta je, da je letališka infrastruktura, torej termin letališka infrastruktura, v 146. členu zakona izenačena z gospodarsko javno infrastrukturo. Naš predlog je, da se v 146. členu ta izenačitev ukine, letališka infrastruktura ostane kot taka, medtem ko se gospodarska javna infrastruktura podrobneje določi (javni del terminala, vzletno pristajalna steza…). Ostali objekti, ki so namenjeni oskrbi potnikov, tovora in predstavljajo običajno poslovno dejavnost, pa ne morejo biti del gospodarske javne infrastrukture.

V povezavi z odškodninami za hrup so predstavniki Direktorata pojasnili, da niso vključene v predlog besedila, saj je področje hrupa urejeno z Direktivo EU. Ta določa, da so do odškodnin upravičeni v okolju, kjer je na posameznem letališču 50.000 in več letal. Na največjem slovenskem letališču Ljubljana je bilo v zadnjem letu 17.000, v letih pred Covidom 19 pa 34.000 premikov letal. Morebitna uvedba odškodnin bi, po njihovem mnenju, vplivala na višino cene vozovnic, kar bi imelo negativen vpliv na konkurenčnost letališča Ljubljana. Predstavnik SOS je predlagal, da v kolikor obstaja skrb, da se bodo odškodnine zaradi hrupa prevalile v cene vozovnic, lahko sredstva za odškodnine zagotovijo v državnem proračunu, saj so letališča v lasti države.

Zbrani so se dogovorili, da Direktorat za letalski in pomorski promet Skupnosti občin Slovenije pošlje odgovor v povezavi s podanimi pripombami ter predvsem pojasnilo v povezavi z javno letališko infrastrukturo in gospodarsko letališko infrastrukturo. O področju hrupa bodo v prihodnje pogovori še potekali.

Besedilo zakona je trenutno v drugem krogu medresorskega usklajevanja. Nato sledi še javna predstavitev. Na Skupnosti občin Slovenije bomo še naprej aktivno sodelovali pri pripravi predloga besedila ter vas obveščali o njenem poteku.

O digitalnem razvoju lokalnih skupnosti z ministrico dr. Emilijo Stojmenovo Duh 2/3

Tine Radinja, predsednik Komisije za digitalno preobrazbo Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Peter Geršič, predsednik odbora za digitalizacijo in pametna mesta pri Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS) sta se skupaj s predstavniki obeh predstavniških organizacij občin srečala z ministrico za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenovo Duh.

Tine Radinja je ministrico in njeno ekipo opozoril na razpršenost pristopov lokalnih skupnosti k digitalizaciji  ter željo SOS, da razvoj na tem področju poteka sinhrono, ne le med občinami, ampak tudi med občinami in državo. Povedal je, da si želimo rednega medresorskega sodelovanja, dviga digitalnih kompetenc zaposlenih na občinskih upravah ter izpostavil vedno večjo potrebo po uvedbi varuha digitalnih podatkov, saj bo nadzor nad njihovo uporabo nujen.

Ministrica je izrazila željo po aktivnem sodelovanju s predstavniškimi organizacijami občin, ki bi vodilo k koristni in smiselni porabi sredstev.

Sodelujoči so se dogovorili:

  1. Ustanovi se medresorska delovna skupina za digitalno preobrazbo lokalnih skupnosti, v kateri ob predstavnikih reprezentativnih združenj sodelujejo različni resorji, katerih politike in ukrepi se nanašajo digitalizacijo lokalnih skupnosti.
  2. Ustanovi se delovna skupina skrbnikov podatkov občin za vključitev v nacionalno mrežo skrbnikov podatkov.
  3. Reprezentativna združenja se povabi k sodelovanju pri pripravi strategije Digitalna Slovenija 2030.
  4. Ustanovi se delovna skupina za pripravo tehničnih in vsebinskih zahtev občin za delovanje ustrezne IT infrastrukture za lokalne skupnosti.
  5. Srečanja med občinami in Službo za digitalno preobrazbo so koristna in se redno organizirajo tudi v prihodnje.

Foto: Portal gov.si

Vlada in sindikati ponovno na pogajanjih 2/4

Dne 19. 9. 2022 so ponovno potekala pogajanja vladne pogajalske skupine s sindikati javnega sektorja.

Obe strani sta predstavili več predlogov in proti predlogov, predvidoma pa bo  dogovor dokončno usklajen na prihodnji seji. Dogovor bi vključeval od 1. 9. 2022 zvišano nadomestilo za malico na 6,15 evra, s 1. 10. 2022 pa 4,5 % zvišanje vrednosti plačnih razredov in poračun regresa za javne uslužbence v zneskih: do 24. plačnega razreda 300 evrov, od 24. do 30. plačnega razreda 250 evrov, od 30. do 35. plačnega razreda 200 evrov, od 35. do 40. plačnega razreda 150 evrov.

Na naslednji seji pogajalske komisije bodo potekali pogovori o povišanju uvrstitev delovnih mest in nazivov za 1 plačni razred ter poračunu regresa za uslužbence, uvrščene od 40. do 50. plačnega razreda.

 

Prvič v novem mandatu seja Delovne skupine za lokalno samoupravo pri MJU 2/5

V sredo, 21. septembra 2022 je potekala 1. seja Delovne skupine za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za javno upravo v novem mandatu. Ker bo z vladne strani redni član delovne skupine tudi minister, pristojen za kohezijo, dr. Aleksander Jevšek, je bil dobršen del dnevnega reda namenjen pogovoru o postopkom sprejemanja Operativnega programa Evropske kohezijske politike 2021 – 2027 ter razpoložljivih sredstvih za lokalno samoupravo v tem obdobju.

Minister je povedal, da bo v perspektivi 2021 – 2027 za občine na regionalnem razvojnem skladu na razpolago 35 milijonov več kot v prejšnji finančni perspektivi. Glede Partnerskega sporazuma je povedal, da imajo okvirni program, ki je usklajen z Evropsko komisijo. Ta je bil posredovan v Bruselj kot zadnja neuradna verzija, v začetku oktobra pa ga bo predvidoma potrdila tudi Vlada. V tem času bo program predstavljen tudi na vzhodni in zahodni kohezijski regiji. Ker so ga sproti usklajevali, pri potrjevanju ne pričakujejo težav. Poudaril je, da je vse to pomembno, da bodo z novim letom lahko začeli z razpisi za izvajanje finančne perspektive 2021 – 2027. »Sam sporazum o partnerstvu, ki Sloveniji omogoča dostop do 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev, je bil pred kratkim potrjen in bo podpisan v naslednjem tednu, ko se bo v Sloveniji mudila evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira«, je povedal minister Jevšek.

Dotaknil se je tudi projektov preteklega finančnega obdobja 2014-2020, ki so se zaradi draginje in težav zaradi vojne v Ukrajini zaustavili ali upočasnili, kar pesti številne občine. Po besedah ministra Jevška si bo Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prizadevala, da bodo že odobreni projekti vsi izpeljani in da bodo izkoriščena vsa evropska sredstva iz obdobja 2014–2020, tudi preko alokacije sredstev iz enega v drug projekt ali s prenosom sredstev iz ene na drugo finančno perspektivo. Prav tako je omenil, da bodo sredstva tehnične pomoči, ki so zagotovljena iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada namenjena širše, ne le državi.

Minister dr. Jevšek je povedal še, da Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko želi odpreti Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, saj je že dlje časa potreben obnove.

Predstavniki Skupnosti občin Slovenije so v zvezi s finančnim stanjem občin izpostavili, da imajo občine za izvajanje zakonskih nalog v času od 1. januarja do 30. junija v primerjavi z enakim obdobjem lani višje stroške za 15%, zaradi česar je nujno potrebno primerno financiranje zanje. Prav v tem času so v teku pogajanja s sindikati javnega sektorja v sklopu vladne pogajalske komisije, ki bodo za občine pomenila nove stroške na področju plač zaposlenih. V Skupnosti občin Slovenije smo opozorili, da mora vlada za ta dvig plač zagotoviti sredstva ne le za zaposlene na državnem nivoju, pač pa tudi za zaposlene na občinski ravni. Posebej smo opozorili tudi na nesorazmernost plač funkcionarjev na lokalnem nivoju v primerjavi z razvrstitvijo zaposlenih v plačne razrede in zahtevali, da se nemudoma odpravi tudi ta neskladja. Izpostavljeno je še bilo, da je v trenutni vladi komunikacija z lokalnimi skupnostmi zamajana in bi potrebovali podporo pri sporočanju pomena in nalog lokalnih skupnosti pri novi vladi. Ministrico Sanjo Ajanović Hovnik smo prosili, da na vladnih srečanjih zastavi svojo besedo za občine.

Spoznavni sestanek z ministrom za finance na temo povprečnine 2/6

V prostorih Ministrstva za finance je 16. septembra 2022 potekal spoznavni sestanek z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem v zvezi z dogovorom o višini povprečnine za leti 2023 in 2024. Sestanka so se s strani Skupnosti občin Slovenije udeležili predsednica Jasna Gabrič, podpredsednik Peter Misja in generalna sekretarka Jasmina Vidmar.

Pogajalski strani sta predstavili svoja stališča. Skupnost občin Slovenije in sorodni organizaciji smo predstavili skupen predlog višine povprečnine za prihodnji dve leti, to je za leto 2023 – 776,40 € na prebivalca občine, za leto 2024 pa 783,03 €. Minister Boštjančič je predstavil ekonomsko in socialno situacijo v teh nestanovitnih časih. Pogajalski strani sta sklenili, da obe do naslednjega sestanka pripravita približevalne predloge.

EVIDENTIRANJE

Evidentiranje člana in nadomestnega člana v Statistični sosvet za regionalne statistike 3/1

Skupnost občin Slovenije bo imenovala člana/članico in nadomestnega člana/članico v Statistični sosvet pri Statističnem uradu Republike Slovenije. Vsebinsko področje sosveta je obravnava tem, vprašanj in problematike s področja regionalnih statistik, ki služijo za podporo regionalnemu razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov regionalne politike ter za socialno ekonomske analize na lokalni, regionalni ravni in na ravni Evropske unije. Glede na vsebinsko področje, ki ga ta sosvet pokriva, statistični urad prosi za imenovanje predstavnikov Skupnosti občin Slovenije, in sicer člana in nadomestnega člana.

Kandidirate lahko tako, da izpolnite obrazec za evidentiranje in ga naslovite na info@skupnostobcin.si, najkasneje do 27. 9. 2022 do 16.00. 

ZAKONODAJA

Predlog Zakona o državnih simbolih 4/1

Obveščamo vas, da je v javni obravnavi predlog Zakona o državnih simbolih.

Cilji novega zakona, ki ureja državne simbole so naslednji:

  • združevanje celotne materije, ki ureja državne simbole v enem zakonu;
  • posodobitev pravil rokovanja z državnimi simboli skladu z uvelavljenimi grboslovnimi, zastavoslovni in muzikološkimi standardi;
  • posodobitev grafičnih prilog v skladu s sodobnimi oblikovalskimi standardi; posodobitev zakona v terminološkem ter sistemskem smislu;
  • jasnejši zapis pravil o svobodi uporabi zastave, katerih namen je vzpodbuditi državljane in državljanke k pogostejši uporabi zastave;
  • pridržanje pravice do uporabe grba za državo in niene institucije.

Cilj novega zakona ni v spremembi kateregakoli od državnih simbolov, saj so le ti jasno definirani v Ustavi Republike Slovenije in se z zakonom ne morejo spreminiati.

Vljudno vas prosimo, da predlog pregledate na povezavi TUKAJ in morebitne pripombe, predloge oziroma mnenje posredujete najpozneje do četrtka, 13. 10. 2022, na naslov neza.jager@skupnostobcin.si.

Predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije 4/2

Obveščamo vas, da je v javni obravnavi predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki obravnava naslednje:

  • OBMOČJA PREDNOSTNEGA UMEŠČANJA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
  • PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN DOVOLJEVANJE (posebnosti postopkov prostorskega načrtovanja OVE, posebnosti celovite presoje vplivov na okolje, posebnosti presoje vplivov na okolje, kakovost dokumentacije, drugi ukrepi)
  • DOPUSTNA SPREMLJAJOČA RABA (spremembe in dopolnitve v povezavi z zakonom o cestah, z zakonom o vodah, zakonom o rudarstvu, zakonom o kmetijskih zemljiščih, zakonom o varstvu okolja, zakonom o gozdovih)
  • PRIKLJUČITEV NA ELEKTROENERGETKI SISTEM
  • DRUGE DOLOČBE (splošne, inšpekcijske in kazenske določbe)

Vabljeni k vpogledu predloga TUKAJ. Morebitne pripombe, predloge oziroma mnenje nam lahko posredujete v OBRAZCU najpozneje do ponedeljka, 17. 10. 2022, na ana.plavcak@skupnostobcin.si

Predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu 4/3

V pripravi je predlog predpisa zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriv a v prometu, do katerega lahko dostopate TUKAJ. Predlog med drugim obravnava naslednja področja relevantna za občine:

  • ELEKTRIČNA POLNILNA INFRASTRUKTURA ZA VOZILA, PLOVILA IN MIRUJOČE ZRAKOPLOVE – Polnilna infrastruktura za cestna vozila (Lokalni načrti za električno polnilno infrastrukturo, zagotavljanje, pridobivanje in oddajanje zemljišč)
  • MEHANIZMI ZA SPODBUJANJE PREHODA NA ALTERNATIVNA GORIVA V PROMETU (digitalna platforma za spodbujanje investicij v polnilno infrastrukturo)
  • FINANCIRANJE UKREPOV ZA SPODBUJANJE PREHODA NA ALTERNATIVNA GORIVA V PROMETU (sofinanciranje ukrepov akcijskega načrta)

Vabljeni k pregledu predloga. Morebitne pripombe, predloge oziroma mnenje nam lahko posredujete najpozneje do srede 21.12. 2022, na ana.plavcak@skupnostobcin.si

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih 4/4

Obveščamo vas, da je MKGP dne 1. 9. 2022 na e-demokraciji objavil osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: Uredba).

Vljudno vas prosimo, da osnutek Uredbe pregledate na povezavi TUKAJ in morebitne pripombe, predloge oziroma mnenje posredujete najpozneje do torka, 27. 9. 2022, na naslov neza.jager@skupnostobcin.si.

Pojasnila MOP k izdaji lokacijske informacije 4/5

Z vami delimo pojasnilo, vezano na dopis, v katerem je bilo izpostavljeno vprašanje, zakaj obrazec za izdajo lokacijske informacije ne vsebuje možnosti, s katero bi lahko podali zgolj informacijo o namenski rabi zemljišča, ločeno od drugih podatkov. Prav tako je bilo v dopisu zavedeno,  da je opredelitev v drugem odstavku 326. člena ZUreP-3 pomanjkljiva, ter da bi se morala prva alineja drugega odstavka 326. člena ZUreP-3 glasiti tako, da se upravna taksa obračuna po tarifni št. 37, če se zahtevek za izdajo lokacijske informacije nanaša zgolj in samo na podatke nujno potrebne za izvedbo prometa z nepremičninami.

Pojasnilo v obliki odgovara najdete tukaj.

Vabilo k sodelovanju v procesu priprave – Predlog Zakona o podnebnih spremembah 4/6

Zaradi horizontalnosti podnebnih sprememb in njene medsektorske narave je v proces priprave Predloga Zakona o podnebnih spremembah predvidena vključenost tudi pripravljavcev zakonodaje z ostalih segmentov delovanja družbe, kot so šolstvo, zdravstvo, urejanje prostora, gradnja objektov, kmetijstvo, promet, idr.. Ti bodo specifična vprašanja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe naslovili v zadevnih sektorskih zakonodajnih, strateških in ostalih dokumentih.

Osnutek zakona bo, med drugim, vseboval:

  • temeljne določbe, ki opredeljujejo predmet zakona, relevantne izraze, namen in cilj zakona ter načela;
  • strateške dokumente in akcijske načrte, ki obsegajo postopke, vezane na ReDPS50, nacionalno energetsko-podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam in ostale strateške dokumente ter akcijske načrte na občinski ravni;
  • ukrepe s področja podnebnih sprememb, ki se navezujejo na vsebine področij zmanjševanja emisij TGP iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami TGP, prometa, kmetijstva, rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), fluoriranih TGP, ukrepih na drugih področjih;
  • ekonomske in finančne instrumente kot je na primer sistem trgovanje s pravicami do emisije TGP, določbe vezane na delovanje Sklada za podnebne spremembe, okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in ostali finančni instrumenti;
  • zaveze glede vodenja evidenc, upravnih postopkov in poročanja skladno z Uredbo (EU) št. 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov;
  • posvetovalna telesa, vključenost civilne družbe;
  • in inšpekcijsko nadzorstvo ter kazenske določbe.

Da bo zakon res vseobsegajoč, v proces priprave vabijo vse zainteresirane deležnike. Vaše pripombe in predloge glede potencialnih vsebin podnebnega zakona nam lahko posredujete na ana.plavcak@skupnostobcin.si  do srede, 19. oktobra 2022.

(vir: povzeto po gov.si )

POVPRAŠEVANJE

Ukinitev javnih zaklonišč 5/1

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica z naslednjim vprašanjem:

Ali je katera izmed mestnih občin v preteklosti ukinila katero izmed javnih zaklonišč ob soglasju Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je nato predmetno zaklonišče tudi izbrisala iz svojih uradnih evidenc. V primeru da, kaj je bila podlaga (elaborat, strokovno mnenje) za izbris, kateremu je sledila tudi URSZR?

 

Vljudno vas prosimo, da na naslov info@skupnostobcin.si, do 26. 9. 2022,  posredujete vaše odgovore.

 

DOGODKI SOS

29.9. / Grajeno javno dobro, komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo ter izzivi pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov 6/1

Skupnost občin Slovenije vas v sodelovanju z Mihaelom Fondo, Damjanom Dolarjem, Luko Ivaničem ter Marinko Konečnik Kunst vabi na posvet.

Na posvetu bodo obravnavani naslednji tematski sklopi, vezani na novo prostorsko zakonodajo (ZUreP-3, GZ-1):

  • Izzivi pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov po zaključku lokacijske izboljšave zemljiško katastrskega prikaza
  • Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo po ZUreP-3: bistvene spremembe glede na ZUreP-2
  • Grajeno javno dobro

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa.

Uradno VABILO za tiskanje je TUKAJ.

Vabljeni k prijavi, poslušanju in razpravi!

Vsi zainteresirani udeleženci bodo imeli možnosti pridobiti točke ZAPS.

 

29.9. - 1.10. / WORLD FUTURE VERSE KONFERENCA 6/2

Skupnost občin Slovenije vas vabi na mednarodno Word Future Verse konferenco, ki jo v Festivalni dvorani na Bledu, od 29. 9. do 1. 10. 2022, organizira Tehnološki park Ljubljana v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in partnerji.

Program konference in druge podrobnosti so TUKAJ

Konferenca bo obravnavala najbolj vroče teme ta hip: metaverse, NFT internet 3.0 in ter blockchain tehnologije, ki hkrati pomenijo tudi vstopnico v uspešno poslovanje v prihodnosti, razumevanje marketinga in novih poslovnih in razvojnih priložnosti.

Več o temi lahko najdete TUKAJ

Predstavnikom Skupnosti občin Slovenije so organizatorji omogočili brezplačno udeležbo na konferenci. Pri registraciji predstavnikov vaše občine uporabite posebno promocijsko kodo: SOS-FREEPASS.

Povezava do brezplačne vstopnice, za katero velja koda je TUKAJ.

5.10. / Dopustnost sklepanja dodatkov k pogodbam ter aktualna praksa DKOM 6/3

Stanje na trgu močno vpliva na izvajanje javnih naročil.  Nastala je situacija v zvezi s katero ne obstaja bogata sodna in pravna praksa, kar mestoma povzroča negotovost, kako posamezno situacijo zakonito obravnavati.

Naročniki prejemajo zahtevke za dvig cene in se soočajo z vprašanji kot so:

  • Kdaj je sprememba pogodbe dopustna?
  • Ali se lahko prizna dvig samo na podlagi indeksa?
  • Kakšna dokazila moram zahtevati?
  • Kako naj se formulira dodatek?
  • Kaj moram navesti v uradni zaznamek?
  • Kdaj lahko govorimo o nepredvidljivih okoliščinah?
  • Je res, da se Pravilnik o valorizaciji (ne)uporablja?
  • Lahko valoriziram denarno obveznost, če to ni bilo predvideno v pogodbi?
  • Ali se omejitev nad 10%  iz 656. člena OZ nanaša na celotno pogodbeno vrednost ali na posamezno postavko?
  • Ali se lahko sklene dodatek, v katerem se dogovori za vmesna avansna plačila s čimer se omeji možnost dviga cen?
  • Ali se lahko izloči določene postavke v fazi izvedbe pogodbe?
  • Kaj mi mora predložiti dobavitelj, da se bo lahko podaljšal rok izvedbe?

Poleg aktualnih vprašanj vezanih na situacijo nestabilnega trga, pa se bo na seminarju izpostavilo tudi novejšo prakso Državne revizijske komisije v zvezi z instituti kot so:

  • Določitev pogojev za sodelovanje
  • Zavrnitev ponudb
  • Neobičajno nizka ponudba
  • Dopolnitev ponudb
  • Konkurenčnem postopek s pogajanji po b. točki prvega odstavka 44. člena ZJN-3
  • Pravočasnost zahtevka za revizijo

Predavala bo Milena Basta Trtnik, univ. dipl. pravnica, strokovnjakinja na področju javnega naročanja, koncesij, javno zasebnega partnerstva, poslovanja subjektov javnega prava ter projektnega vodenja. Kot nekdanja dolgoletna svetovalka na Državni revizijski komisiji in z večletnim delovanjem v okviru svetovalnega podjetja, ima veliko izkušenj in znanja z omenjenih področij.

Predlog dnevnega reda:

9.00 – 10.15 Spremembe pogodbe
10.15 – 10.30 Odmor
10.30 – 11.45 Dodatki k pogodbam
11.45 – 12.00 Odmor
12.00 – 13.00 Praksa Državne revizijske komisije

– vpogled  ponudbe
13.00 – 13.15 Vprašanja in odgovori

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

11.10. / Dostopna in sodobna spletna stran 6/4

Sodobni trendi tudi občine vodijo v pregledno in celovito posredovanje informacij preko elektronskih medijev. Spletišča in mobilne aplikacije prevzemajo vedno pomembnejšo vlogo pri stiku z občani, kar vključuje vse segmente interakcije:

  • posredovanje pomembnih novic
  • uporabo storitev
  • zbiranje odzivov
  • objavo kontaktnih podatkov
  • objavo in navodila za različne postopke.

Vsebine objavljene na spletnih straneh, tudi socialnih omrežjih in v mobilnih aplikacijah, morajo biti v skladi z Zakonom o dostopnosti spletišč, dostopne vsem uporabnikom, zlasti tistim z različnimi oblikami oviranosti.

V obdobju pred lokalnimi volitvami, ko bodo spletna mesta še posebej polna različnih informacij, želimo na izobraževanju Dostopna in sodobna spletna stran pregledati glavna določila Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij ter najpogostejše težave, do katerih prihaja pri zagotavljanju dostopnosti. Zato bosta v prvem delu izobraževanja z nami predstavnika Službe vlade za digitalno preobrazbo in Inšpekcije za informacijsko družbo pri Ministrstvu za javno upravo. V drugem delu izobraževanja bomo pogledali, kakšna naj bi bila funkcionalna in sodobna spletna stran tako za uporabnika kot urednika. Na praktičnem primeru Portala GOV.SI se bomo seznanili, kako v razvoj in prenovo spletnega mesta vključiti uporabnike (tudi predstavnike ranljivih skupin kot so starejši, gluhi, slepi). Tudi ti nam bodo skozi izkušnje in primere iz svojega zornega kota predstavili svojo uporabniško izkušnjo z občinskimi spletnimi stranmi.

 

PREDAVALI BODO

  • Jasna Močnik, sekretarka na Sektorju za digitalno vključenost, Služba vlade za digitalno preobrazbo
  • Dragan Petrović, direktor Inšpekcije za informacijsko družbo, Inšpektorat za javni sektor, Ministrstvo za javno upravo
  • Tina Kuliš, vodja projekta Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave, Ministrstvo za javno upravo
  • predstavnik Zveze gluhih in naglušnih
  • predstavnik Zveze slepih in slabovidnih

 

URNIK

10.00 – 10.30 Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, Jasna Močnik, Služba vlade za digitalno preobrazbo
10.30 – 11.00 Pomanjkljivosti in nedoslednost pri zagotavljanju dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij
11.00 – 11.30 Vprašanja
11.30 – 11.45 Odmor
11.45 – 12.20 Kako vključiti uporabnika v proces prenove spletnega mesta (primer portal GOV.SI)
12.20 – 12.35 Spletne vsebine za slepe in slabovidne – izkušnje in primeri, Zveza slepih in slabovidnih
12.35 – 12.50 Spletne vsebine z vidika gluhih in naglušnih – izkušnje in primeri, Zveza gluhih in naglušnih

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

DOGODKI DRUGIH

26.8. - 21.10. / Posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, preliminarno posvetovanje 7/1

Na Ministrstvu za infrastrukturo so pričeli s procesom posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

Tekom poletja so posodobili spletno platformo »Nacionalni energetski in podnebni načrt«, ki je dostopna na Portalu Energetika. Platforma NEPN služi kot osrednje spletno mesto, kjer so objavljene in zbrane vse informacije o aktivnostih NEPN. V sodelovanju s konzorcijem institucij NEPN, ki procesu posodobitve NEPN zagotavlja strokovno in tehnično podporo, je bil pripravljen Okvirni načrt sodelovanja z javnostjo.

V obdobju od avgusta 2022 do junija 2024 bodo potekali trije obsežnejši sklopi posvetovanja z javnostjo, ki bodo obsegali:

  •  preliminarno posvetovanje z javnostjo (jeseni 2022),
  • javno predstavitev prvega predloga posodobitve NEPN (spomladi 2023),
  •  javno razgrnitev končnega predloga posodobitve NEPN ter formalno posvetovanje z javnostjo (spomladi 2024).

Konec avgusta so tako začeli s preliminarnim posvetovanjem z javnostjo glede temeljnih usmeritev za posodobitev NEPN, ki bo trajalo od 26. avgusta 2022 do 21. oktobra 2022.

Preliminarno posvetovanje z javnostjo bo obsegalo naslednje tematske sklope:

  • spletno posvetovanje o ciljih in usmeritvah za posodobitev NEPN (26. avgust – 21. oktober),
  • javno predstavitev (28. september 2022),
  • ciljne posvete z deležniki (v oktobru oz. novembru)

Vljudno vabimo k spletnemu posvetovanju in na javno predstavitev, ki bo potekala v sredo, 28. septembra, od 10.00 do 12.00 na Fakulteti za elektrotehniko v veliki predavalnici (P1).

V priponki se nahaja Odprto vabilo k sodelovanju v procesu posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije z več informacijami in delujočimi povezavami na Portal Energetika, kjer se nahajajo vse informacije glede posodobitve NEPN.

Dodatne informacije najdete na naslednjih povezavah: Novica o začetku predhodnega posvetovanja oz. Novica z vabilom na javno predstavitev

25.9. / Spletni seminar Načrtujmo skupaj zdravo mesto 7/2

Vas zanima, kako lahko prostorski načrtovalci, urbanisti in projektanti, na občinah in v praksi, prispevajo k ustvarjanju zdravju prijaznega okolja? Pridružite se predstavnikom IPOP  in spoznajte koncept zdravega mesta in posebnosti načrtovanja zdravju prijaznega okolja na spletnem seminarju programa Aktivno v šolo in zdravo mesto v torek, 27. 9. 2022 od 9:00 do 11:30 na spletni platformi Zoom. Prijave se zbirajo do 25. 9. 2022 prek spletne prijavnice.

28. 9. / Nacionalna delavnica ADO Projekta - IZZIVI S SUŠO - Kako izboljšati komunikacijo za boljšo pripravljenost, zaznavo in odziv na sušne dogodke 7/3

IZZIVI S SUŠO – Kako izboljšati komunikacijo med deležniki za boljšo pripravljenost, zaznavo in odziv na sušne dogodke.

Delavnica bo potekala dne 28. 9. 2022 v Ljubljani.

Cilj delavnice je okrepiti sodelovanje in komunikacijo z deležniki v procesu obvladovanja sušnih dogodkov, s posebnim poudarkom na posredovanju uporabnih in deležnikom prilagojenih in uporabnih informacij o suši.

Sodelovanje na okrogli mizi bo osredotočeno na:

  • Analizo stanja monitorniga suše; orodji in podatki na voljo ter razmisleku o potrebni nadgradnji in prilagoditvi informacij ter razmisleku o učinkovitem posredovanju teh informacij različnim deležnikom,
  • Oblikovanje predlogov za krepitev sposobnosti za hitro odzivanje v vseh fazah suše in zbiranja podatkov o posledicah,
  • Predlogom za krepitev medsektorskega in medinstitucionalnega sodelovanja in
  • Osvetlitvi ekonomski posledic suš v različnih sektorjih, kot dodatnem elementu nujnosti sistemskega odziva na posledice suš.

Vabilo je dostopno na povezavi TUKAJ.

5. in 6. 10. / Usposabljanje za predstavnike občin o načelih in značilnostih mladinskega dela 7/4

Če ste uslužbenec/uslužbenka, ki na občini dela na področju mladine, vas zanima razvoj področja, potrebujete več znanja in informacij ali Politik/političarka, funkcionar/funkcionarka na občini ali v občinskem svetu in menite, da so mladi pomemben del vaše skupnosti, bi radi več naredili za njih in z njim, potem je usposabljanje za predstavnike občin o načelih in značilnostih mladinskega dela za vas! Usposabljanje bo od 5. do 6. oktobra 2022 v Ljubljani. Za udeležence je brezplačno, prijavite se do vključno 20. septembra 2022 na tej povezavi.

Temeljni namen usposabljanja je dvig razumevanja in kakovosti mladinskega dela na lokalni ravni, vsebina pa se bo osredotočila na naslednja vprašanja:

  • O kom govorimo, ko govorimo o mladih? Katere so danes najbomembnejše značilnosti mladine in ali je mladina sploh enoznačna skupina?
  • Kakšne mehanizme lahko uporabi občina, da pride v stik z mladimi in jih podpre pri participaciji v lokalni skupnosti?
  • Kaj je mladinsko delo, njegov namen in katera načela zagotavljajo kakovostne pristope in aktivnosti? In kaj ni mladinsko delo?
  • Kako je mladinsko delo v Sloveniji organizirano? Kateri mehanizmi za podporo mladinskemu delu so na voljo na različnih ravneh?
  • Mladinsko delo na lokalni ravni je del širšega evropskega konteksta, ki skrbi za kakovost. Kateri so pomembni evropski dokumenti in procesi, na katere se lahko pri svojem delu oprete?
  • In nenazadnje, kako lahko kakovostno mladinsko delo prispeva k razvoju lokalne skupnosti? Zakaj torej sploh načrtno razvijati in spodbujati razvoj mladinskega dela v občini?

Več o usposabljanju je na voljo tukaj. Usposabljanje bo potekalo v prijetnem vzdušju, na voljo bo dovolj prostora za izmenjavo izkušenj in vprašanja.

3. 10. / Uvodni tečaj v upravljanje osnovnih sredstev za vodni sektor 7/5

V sklopu mreže NALAS bo potekalo spletno izobraževanje na temo upravljanja z osnovnimi sredstvi v sektorju voda. Spletni tečaj Uvod v upravljanje sredstev za vodni sektor bo potekal v srbskem jeziku in se bo pričel 3. oktobra 2022. Tečaj ima 6 modulov in bo v celoti trajal 8 tednov. Udeležba je brezplačna, udeleženci, ki zaključijo tečaj pa prejmejo potrdila. Tečaj moderira ga. Maja Medenica iz Centra za upravljanje premoženja Beograjskega vodovoda, koordinira pa ga Miodrag Količ iz mreže NALAS. Vse podrobnosti o tečaju so na voljo TUKAJ.

V kolikor ste zainteresirani, nam to sporočite na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 29. septembra.

12. 10. / Posvet Podnebne spremembe: kako se jim prilagajamo na lokalni ravni? 7/7

12. oktober 2022, 9.30 – 14.00

Dvorana Dijaškega doma Tabor, Kotnikova 4, Ljubljana

Za uspešno prilagajanje na podnebne spremembe moramo razumeti, kako te vplivajo na nas ter kako načrtovati politike in ukrepe, ki bodo zmanjšali ranljivost in povečali odpornost na vplive podnebnih sprememb. Zato vas vabimo na posvet o aktualnih izzivih prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji in o tem, kakšne naloge postavlja pred lokalne skupnosti.

Letošnje poletje je postavilo sporočila znanstvenikov iz Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) v nov, zelo nedvoumen okvir in precej razširilo razumevanje za nujno potrebno ukrepanje. Poleg dobro znanih globalnih prizadevanj za blaženje je izpostavilo tudi pomen prilagajanja na podnebne spremembe. Ukrepati moramo hkrati na obeh področjih, a prilagajanje zahteva posebno pozornost.

Na posvetu se bomo seznanili s trenutnim stanjem prilagajanja in načrti na nacionalni ravni. Pregledali bomo področja, na katera bodo podnebne spremembe najbolj vplivale, in spoznali prizadevanja občin, ki so že naredile pomembne prve korake. Z gosti z različnih področij in ravni upravljanja se bomo pogovarjali o aktualnih izzivih naslavljanja prilagajanja podnebnih sprememb in kako jih premostiti.

Več o vsebini dogodka si lahko preberete v prispevku.

PRIJAVA (Dogodek bo potekal v živo. Zaradi lažje organizacije dogodka in omejitve mest je prijava na dogodek obvezna.)

Prvi del dogodka bo namenjen predstavitvi poročila IPCC o prilagajanju na podnebne spremembe, kateri bodo sledile predstavitve o trenutnem stanju prilagajanja v Sloveniji ter tveganjih in izpostavljenosti, ki jih lahko pričakujemo. Spoznali bomo tudi praktične primere prilagajanja na lokalni ravni. V drugem delu dogodka se bodo gostje okrogle mize osredotočili na vprašanje, kako celovito nasloviti prilagajanje občin na podnebne spremembe, kateri so glavni izzivi in kako jih reševati.

Srečanje je namenjeno povezovanju in medsebojni podpori vseh, ki si na različnih nivojih upravljanja prizadevajo za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb.

VABILO IN PROGRAM (.pdf)

—

Dogodek poteka v okviru Podnebnih programov mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, ki ju sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

12. 10. / Gospodarstvo blaginje in obnovljiva rast v Sloveniji, Evropi, svetu 7/8

V torek, 12. oktobra 2022 od 10:00 do 12:00
Dvorana Borisa Podrecce, Univerza v Mariboru,
Slomškov trg 15, Maribor

Evropski zeleni dogovor je velikopotezen načrt, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ob tem bo zaščitila, ohranila in krepila naravno bogastvo EU ter varovala zdravje in dobro počutje državljanov pred okoljskimi tveganji in vplivi. Na podlagi modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, določa okoljske prednostne naloge. Zeleni dogovor je hkrati sestavni del strategije za izvajanje Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, predstavlja pa tudi rešilno bilko za izhod iz pandemije COVID-19 in drugih kriz, kot sta energetska in prehranska. Tako tudi Osmi okoljski akcijski program kot del zelenega dogovora določa dolgoročni prednostni cilj EU: »… da bodo najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev našega planeta ljudje dobro živeli v gospodarstvu blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je dosežena podnebna nevtralnost v Uniji ter kjer je raven neenakosti znatno zmanjšana…«

Blaginja vseh prebivalcev je tudi ključni del vizije Slovenije, izražene z besedami: »Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.« V strategiji je ekološki odtis vključen med vodilne kazalce za spremljanje stanja rabe naravnih virov s ciljem njegovega znižanja za 20 odstotkov do leta 2030.

 

Ob priložnosti obiska prof. Marka Anielskega v Sloveniji bo organizirano njegovo predavanje na Univerzi v Mariboru.
Prof. Mark Anielski, ki prihaja iz Kanade, je priznan strokovnjak za ekonomijo blaginje, trajnostni razvoj in ekološki odtis.
Predavanju bo sledil pogovor s prof. Anielskim.

Prijava:
Prijava je obvezna za vse udeležence, kotizacije ni.
Prijava na dogodek je na POVEZAVI
Rok za prijavo: 7. oktober ali do zapolnitve prostih mest.
Dogodek bo potekal na Univerzi v Mariboru in se bo v živo predvajal na spletni aplikaciji Zoom.
Dogodek bo potekal v angleščini.
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.

VLADA RS

AKTUALNI RAZPISI

Posodobljen okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za leti 2022 in 2023 (MKGP) 9/1

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) objavlja posodobljen okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za leto 2022 in prvo polovico leta 2023.

Okvirni terminski načrt objave javnih razpisov iz Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 in Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI) je bil objavljen 14. 9. 2022. Posodobljen je glede na potrjeno 12. spremembo Programa razvoja podeželja 2014–2020, usklajeno z Evropsko komisijo.

Posodobljen okvirni načrt javnih razpisov najdete na spletni strani Skupne kmetijske politike.

Šesti javni natečaj Branju prijazna občina 9/2

Naziv Branju prijazna občina podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Ministrstvom za kulturo, letos že šesto leto zapored. Javni natečaj poteka med 8. februarjem in 30. septembrom 2022, podelitev nazivov Branju prijazna občina pa bo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2022, na Prešernov rojstni dan. Projekt, ki letos poteka že šestič,  je uspešno spodbudil občine, da z različnimi aktivnostmi in ukrepi izvajajo spodbujanje izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Do sedaj je naziv pridobilo že 52 občin.

Javni natečaj za pridobitev naziva Branju prijazna občina 2022

Ilustracija mesta z napisom nad mestom Branju prijazna občina

Vzporedno z javnim natečajem za podelitev naziva vsako leto poteka tudi poziv za podaljšanje veljavnosti naziva. Letos potečejo tri leta od  podelitve naziva Branju prijazna občina v letu 2019, kar pomeni, da morajo občine, ki so v tem letu pridobile naziv,  pripraviti vlogo za njegovo podaljšanje. Rok za oddajo vloge je do 30. 9. 2022 na naslov Združenja splošnih knjižnic.

Podaljšanje veljavnosti naziva – navodila 

Četrti poziv “Iniciative EUCF” 9/3

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z upravljavsko ekipo EUFC – European City Facility poziva na četrti in zadnji seminar iniciative EUFC. Prijave so odprte od 9. junija do do 30. septembra.  Cilj iniciative je več kot 200 občinam širom Evropske Unije pomagati pri izdelavi investicijskega koncepta in tako izboljšati njihove priložnosti za pridobitev potrebnih investicijskih sredstev pri prehodu v trajnostno oskrbo z energijo. Občine si lahko zagotovite sredstva za investicijski projekt v vrednosti 60.000 EUR.

Vabljeni k odzivu na poziv. Prijavite, se lahko na naslednji povezavi: https://www.eucityfacility.eu/calls/application-process.html.

 

 

Poziv k razpisu EUSDR - EU Podonavske makroregije za izbor dobrih praks revitalizacije kulturne dediščine 9/4

Skupnost občin Slovenije vas poziva k prijavi na razpis EUSDR – EU Podonavske makro regije za izbor dobrih praks revitalizacije kulturne dediščine za  njeno ohranjanje , spodbujanje lokalnega razvoja in posledično krepitev konkurenčnosti turizma v lokalnih destinacijah z revitalizirano kulturno dediščino. Cilj je pripraviti EUSDR  katalog  32 dobrih praks in pripraviti tudi 10 terenskih obiskov izbranih projektov v makroregiji , kar bi imelo tako povezovalni kot promocijski učinek za revitalizirano kulturno dediščino  v lokalnih destinacijah /občinah.

Rok za prijavo je 15. oktober 2022. Več informacij o razpisu dobite TUKAJ.

 

NOVICE DRUGIH

Moč povezanih skupnosti v mestih - Kako povezane skupnosti in njihovi prostori ustvarjajo bolj sodelujoča, pravična in odporna mesta 10/1

Nevladne organizacije in civilne iniciative se kažejo kot ključni vezni člen za premagovanje rastočega nezaupanja med javnimi upravami in javnostjo. Različne oblike sodelovanja med mesti in civilno družbo zato postajajo v mestih širom Evrope vedno bolj pomembne za kakovost življenja in storitev v mestih. Le močne in povezane lokalne skupnosti so se namreč sposobne učinkovito prilagoditi na nenehne spremembe v družbi in širšem okolju.

Pridružite se 8. novembra 2022 v Ljubljani na mednarodni konferenci Moč povezanih skupnosti v mestih: Kako povezane skupnosti in njihovi prostori ustvarjajo bolj sodelujoča, pravična in odporna mesta.

Spoznali boste različne tuje in domače primere sodelovanja mest z nevladnimi organizacijami in civilnimi iniciativami. Na konferenci se nam bodo pridružili Levente Polyak iz organizacije Eutropian s predstavitvijo širše evropske slike sodelovanja mest in civilne družbe, Irina Vasiljeva s Hišo NVO Riga, Petra Marčinko z zgodbo kompleksa Lazareti v Dubrovniku in Jan Franjul s predstavitvijo skupnostnega centra Rojc iz Pulja. Izvedeli boste tudi, kako so slovenska mesta prevzela dobro prakso mestne dnevne sobe iz Idrije in jo prilagodila svojim lokalnim razmeram.

Več o dogodku in prijave: https://ipop.si/2022/09/06/moc-povezanih-skupnosti-v-mestih/

Usmeritve za hibridni način dela v državni upravi 10/2

Ministrstvo za javno upravo je posredovalo usmeritve za hibridni način dela v državni upravi. Vlada Republike Slovenije je na 11. redni seji dne 18. 8. 2022 glede dela na domu sprejela Usmeritve za hibridni način dela v državni upravi, ki poleg lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih med drugim zmanjšuje določene stroške in pozitivno vpliva tudi na varovanje okolja. Namen sprejetih usmeritev je v največji možni meri zagotoviti enoten način opravljanja dela na domu, pri čemer vlada priporoča hibridni način dela v državni upravi, kar pomeni, da je delovni teden javnega uslužbenca sestavljen iz dela na domu in dela v prostorih delodajalca. Predlagan je model, po katerem javni uslužbenec en dan v tednu dela na domu, dva dni v prostorih delodajalca, dva dni pa na domu ali v prostorih delodajalca odvisno od potreb delovnega procesa in v sprotnem dogovoru vnaprej z neposredno nadrejenim. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec ne bi smel biti prisoten na delovnem mestu v prostorih delodajalca vse dni v tednu oziroma da izjemoma ne more določeno časovno omejeno obdobje delati na domu cel teden na podlagi utemeljenih razlogov v primeru obstoja posebnih okoliščin. Pri presojanju možnosti izvajanja hibridnega načina dela oziroma dela na domu javnega uslužbenca se mora v prvi vrsti upoštevati posebnosti delovnega področja, vsebino izvajanja dejavnosti in potrebe delovnega procesa v posameznem organu državne uprave. Oceno o tem, ali javni uslužbenec na določenem delovnem mestu lahko opravlja delo na domu, podata neposredno nadrejeni oziroma predstojnik organa. Na podlagi 9. točke 6. člena Zakona o javnih uslužbencih je predstojnik občinske uprave župan.

Ministrstvo pojasnjuje, da usmeritve ne uvajajo instituta dela na domu, saj je delo na domu ena izmed fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki se že sedaj izvaja in je urejena v veljavni zakonodaji (ZDR-1) ter da usmeritve niso pravno zavezujoč akt. So zgolj smernice oziroma priporočila za izvajanje hibridnega načina dela v državni upravi in pomoč posameznim organom pri pripravi internih aktov, ki pri tem upoštevajo tudi posebnosti njihovega delovnega področja in delovnega procesa. Izpostavljamo, da hibridni način dela oziroma delo na domu predstavlja pomemben institut za naslavljanje sodobnih vsakodnevnih izzivov tako na strani javnega uslužbenca kot delodajalca, še posebej v primeru obstoja posebnih okoliščin zaradi bolezni COVID-19. Upoštevaje dejstvo, da je koronavirus SARS-CoV-2 še vedno prisoten med nami in da število okuženih z virusom SARS-CoV-2 po oceni NIJZ ne upada oziroma narašča, Vlada Republike Slovenije v usmeritvah priporoča, da se delo na domu v organih državne uprave ob upoštevanju organizacije delovnega procesa v organih v določenem obsegu omogoči tudi po koncu zaostrenih epidemioloških razmer zaradi bolezni COVID-19.

Upoštevaje vse navedeno na MJU menijo, da se usmeritve na enak način kot za javne uslužbence v državni upravi lahko smiselno upoštevajo tudi za javne uslužbence, zaposlene v upravah lokalnih skupnosti, zato predlagajo, da jih upoštevate pri organizaciji dela v organu, kjer to dopušča delovni proces, narava in vrsta delovnih nalog ter tehnične možnosti.

Usmeritve za hibridni način dela

Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022 10/3

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora se je seznanil s Poročilom o okolju v Republiki Sloveniji 2022, ki celovito naslavlja vse dele okolja in z okoljem povezane vsebine.

Stanje okolja je prikazano na podlagi kazalcev, ki sestavljajo sistem Kazalcev okolja v Sloveniji, okoljskih monitoringov in drugih virov informacij o stanju okolja. Zajema pa tudi razširjen prikaz stanja okolja, saj so v poročilu predstavljeni tudi ukrepi varstva okolja, predlogi ukrepov za izboljšanje stanja in prihodnji izzivi.

Poročilo o okolju je dokument Ministrstva za okolje in prostor, a odraža celovit odnos slovenske družbe do okolja. Podobno velja za okoljske izzive: okoljski izzivi niso izzivi politike varstva okolja, temveč tudi politik drugih resorjev in vsakega posameznika naše družbe. Zato bomo okoljske izzive tudi v prihodnje morali naslavljati skupaj.

Ključna sporočila Poročila o okolju v Republiki Sloveniji v 2022 so:

  1. Stanje okolja v Sloveniji je generalno gledano zadovoljivo, kar je posledica:
  • boljšega poznavanja virov onesnaževanja in pritiskov na okolje;
  • celovite okoljske politike in celovite okoljske zakonodaje;
  • sistemskega uvajanja okoljskih ciljev v procese načrtovanja in izvajanja drugih politik ki vplivajo na okolje (energetske, prometne, prehranske, industrijske, in drugo).
  1. Pomembno so se zmanjšali izpusti onesnaževal v zrak, vode in tla. Nezadovoljivo stanje je značilno le za posamična, manjša območja.
  2. Okrepljena so prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a jih bo treba pomembno okrepiti za doseganje ciljev, dogovorjenih na ravni EU.
  3. Bolje ravnamo z odpadki, povečan je delež ločeno zbranih odpadkov in njihova predelava. Izziv ostaja zmanjšanje količine odpadkov oziroma   ravnanje z njimi na način, da bodo uporabni kot sekundarne surovine.
  4. Glede hrupa v okolju ostaja izziv število ljudi, ki so ob cestah v urbanih območjih izpostavljeni prekomernemu hrupu v nočnem času.
  5. Najbolj zaskrbljujoči so trendi kazalcev okolja, ki prikazujejo stanje podnebja. Zanje je glede doseganja ciljev ocenjen neugoden (65 %) oziroma nezadosten trend razvoja (35 %)
  6. Negativno sliko kaže tudi ocena glede potrošniških navad Slovencev

Poročilo potrjuje, da so ključni prihodnji izzivi okoljske politike:

  • prilagajanje na podnebne spremembe;
  • ohranjanje biotske raznovrstnosti;
  • sanacija okoljsko degradiranih območij zaradi prekomernega onesnaženja;
  • še bolj načrtno in na podlagi podatkov spodbujati načrtovanje in izvajanje politik drugih sektorjev (gospodarski, kmetijski, prometni, energetski, turizem, in drugo.) in družbenega razvoja na sploh v smeri doseganja okoljskih ciljev z upoštevanjem zmogljivosti planeta.

POROČILO O OKOLJU je na voljo TUKAJ.

(vir: gov.si)

Minister Brežan poudaril nujnost digitalne preobrazbe na področju okolja 10/4

Poudaril je, da je digitalna preobrazba na področju okolja in prostora eden ključnih predpogojev med drugim tudi za doseganje trajnostnih ciljev zelenega dogovora. Obvladovanje podnebnih sprememb in prehod na podnebno nevtralnost je ob pametni rabi digitalnih tehnologij lažje in resnejše, saj prinaša namreč povsem nove načine monitoringa, analize in reševanja prostorskih in okoljskih problemov.

Minister je poudaril, da letošnja tema zadeva v samo srž vladnih prioritet, saj v enem samem naslovu povzema kar tri področja, od katerih je odvisna naša prihodnost, za katero je mar tej vladi.

Digitalizacija in umetna inteligenca lahko s pomočjo zelenih, okolju prijaznih storitev spodbudita nove ideje in razvojne priložnosti. Pametna infrastruktura in skupni podatkovni prostor širijo možnosti krožnemu gospodarstvu, ohranjanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter učinkoviti rabi energije.

Ministrstvo za okolje in prostor je že v pretekli finančni perspektivi (2014–2020) vzpostavilo prostorski informacijski sistem in sistem za vodenje katastra nepremičnin ter distribucijsko okolje za prostorske podatke.

Sedaj pa bodo optimizirani tudi procesi prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, ki bodo podlaga za: vzpostavljeno elektronsko poslovanje v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja (eGraditev), pripravo prostorskih aktov (ePlan) in evidentiranje nepremičnin.

Minister je poudaril, da gre za celovito vizijo digitalne preobrazbe na področjih urejanja prostora, graditve objektov, evidentiranja nepremičnin, varovanja okolja, upravljanja z vodami in ohranjanjem narave. Z njeno realizacijo se bodo bistveno okrepile kapacitete podatkovnih zbirk in storitev ter možnosti njihove uporabe tako za državljane in državljanke kot za javne in poslovne subjekte.

»Enostavno dostopni in kakovostni digitalni in geolocirani podatki o lokaciji oziroma o prostoru ter o nepremičninah, vodah, okolju in naravi ostajajo vaš pomemben prispevek ne le  k slovenski digitalni podatkovni družbi, temveč kar k družbi pravične prihodnosti. Prepričan sem, da boste izzivom prihodnosti kos,« je na koncu zaključil minister.

(vir: gov.si)

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.