PREDSEDSTVO

10. seja predsedstva SOS v Brežicah 1/1

V sredo, 30.9.2020 je v konferenčni dvorani hotela Terme v Občini Brežice potekala 10. seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Županje in župani so v okviru razprave govorili o Predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi, financah občin in dogovorjeni povprečnini za leti 2021 in 2022.

  • Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi

Mag. Klavdija Kobal Straus, v.d. generalne direktorice Direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje, je uvodoma predstavila predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in aktivnosti ministrstva v času javne obravnave, ki traja do 5. oktobra 2020 ter predvidene aktivnosti za lokalne skupnosti. Povedala je, da rešitve, ki jih imamo trenutno ne odgovarjajo več na potrebe uporabnikov, zato pripravljajo spremembe. Pri vprašanjih ureditve dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju DO) so sledili mednarodni definiciji. Opredeljena je kot sistem storitev in ukrepov, namenjenih osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Področje dolgotrajne oskrbe je namreč takšno, da potrebe rastejo, in se zato smatra kot nov steber socialne varnosti. Vsakdo ima namreč pravico do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu in storitev skupnosti (zavarovanje za DO, enotna ocena upravičenosti, primerljive pravice za primerljive potrebe, možnost izbire oblike pravice,…).

Med predlaganimi spremembami je izpostavila uvedbo vzpostavitve enotnih vstopnih točk, ki bodo imele namen informiranja in uvedbo enotne ocene upravičenosti do DO, ter predstavila oblike koriščenja pravic iz DO, DO na domu in v instituciji, izvajalce DO in ostalo.

Predsednica komisije za pravna in zakonodajna vprašanja pri SOS, Melita Čopar, je predstavila sprejete sklepe komisije, ki je obravnavala predlog zakona. Predsedstvo SOS je bilo enotno, da je potrebno pripraviti in sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi in podzakonske predpise, ki bodo celostno usklajeni z občinami in ostalimi ključnimi deležniki na podlagi dolgoročne analize finančnih učinkov sprejema tega zakona. Občinam namreč morajo biti za izvajanje nalog (in investicij) na področju DO zagotovljena zadostna finančna sredstva, potrebna je kakovostna koordinacija med storitvami s področja zdravja in socialnih storitev.

Predsedstvo je posebej  izpostavilo tudi, da je DO javna služba, ki se izvaja v javnem interesu, se trajno in nemoteno zagotavlja vsem državljanom na nepridobitni način v določenem obsegu in standardu. Njen prvenstveni cilj ne sme biti ustvarjanje dobička. Zato se naj država loti vzpostavitve sistema na način, da se omeji vdor mednarodnih oziroma tujih korporacij, katerih edino vodilo je dobiček.

  • Finance občin in dogovorjena povprečnina za leti 2021 in 2022

Županje in župani so s predstavnikom Ministrstva za finance, mag. Rajkom Pušem, vodjem Sektorja za sistem financiranja lokalnih skupnosti odprli razpravo o izračunih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2021 in 2022, ki so jih pripravili na ministrstvu in dogovorjeni povprečnini za leti 2021 in 2022.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije, Peter Misja je povedal, da je na podlagi sklenjenega Dogovora povprečnina določena za leto 2021 v višini 628,20 EUR in za leto 2022 izhodiščna v višini 628,20 EUR. Prav tako bodo Vlada RS in reprezentativna združenja občin na področju sofinanciranja občinskih investicij po 21. členu Zakona o financiranju občin poiskali rešitve za skrajšanje prehodnega obdobja, povečanje fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitve uporabe tega vira. Povedal je tudi, da je bilo z ministrstvom dogovorjeno, da se bo višina zneska za sofinanciranje investicij dvignila na 6 % primerne porabe (nepovratna sredstva).

Kljub podpori dogovoru in zadovoljstvu z doseženim, so županje in župani opozorili, da lani 99 občin ni imelo pokritih stroškov za izvajanje zakonskih nalog iz primerne porabe oz. iz primernega obsega sredstev. Zato predsedstvo pričakuje, da bodo pristojna ministrstva, v smislu priporočila Računskega sodišča RS, pripravila okvirne standarde izvajanja storitev tudi na lokalni ravni. V nadaljevanju pa naj ministrstvo za finance oblikuje model, s katerim se bo  odpravilo še vedno obstoječa nesorazmerja.

  • Pobude županov

Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina je predstavil pobudo pri izdelavi priporočil za urejanje gorsko kolesarskih enoslednic (po vzoru Tiroler Mountainbikemodell), ki bi bilo usklajeno z interesi vseh relevantnih deležnikov. Izrazil je prizadevanje za oblikovanje smernic (stališč in predlogov) ob predvidenem soglasju resornih ministerstev ter ob upoštevanju posledic omejevanja gibanja, preprečevanja okužbe z virusom COVID-19, obogatitve turistične ponudbe ter izboljšanja prepoznavnosti posamezne destinacije.

Uroš Brežan, župan Občine Tolmin je opozoril na razvojno problematiko, ki se odpira po epidemiji COVID-19. Izpostavil je težnjo občin po prijavah na različne razvojne projekte, a na drugi strani pomanjkanje informacij o izhodiščih za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki naj bi bil potrjen na vladi v mesecu oktobru. Opozoril je na smotrnost čimprejšnje seznanjenosti občin z izhodišči tega načrta kot tudi s kriteriji in merili.

Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota je izpostavil razpis za digitalizacijo občin (Pametna mesta in Skupnosti) in več letna prizadevanja občin po digitalizaciji javnih storitev. Povedal je, da je v okviru razpisa na razpolago 16 milijonov evrov, pri čemur je stopnja sofinanciranja predvidoma 80-odstotna.

Galerija SLIK.

 

NOVICE SOS

Asociacije občin z ministrom Koritnikom o povprečnini, sofinanciranju investicij in aktualni zakonodaji 2/1

V ponedeljek, 28.9.2020 je bila s strani ministra za javno upravo, Boštjana Koritnika sklicana 2. seja delovne skupine lokalna samouprava v katero so imenovani predstavniki SOS, ZOS in ZMOS.

Uvodoma so podali informacijo o finančnih podlagah za pripravo proračuna RS za leti 2021 in 2022 in govorili o višini povprečnine. Predlagana povprečnina za leto 2021 je 628,20€. Enak znesek se zaenkrat predvideva tudi za leto 2022,saj se ne ve kakšna bo dohodnina v 2020. Po trenutnih podatkih bi bila potrebna finančna izravnava države v višini 18 mio €. Sredstva za sofinanciranje investicij  se predvidevajo v višini 77,5 mio €. Od tega cca 51 mio € nepovratnih in 25 mio € povratnih sredstev. Po podatkih Ministrstva za finance je štiriletno povprečje višine stroškov za izvajanje zakonskih nalog, ki se upoštevajo za leto 2021 612€ in za leto 2022 614,59 € (povprečna višina stroškov za izvajanje zakonskih nalog v letu 2016 je bila 572,09€, v letu 2017 je bila 591, 26€ v letu 2018 je bila  631,64€ in v letu 2019 647,72€).

Peter Misja, predsednik SOS je pohvalil dober dialog z ministrstvom, zaradi katerega je bilo v letošnjem letu dosti doseženega. Prav tako upa, da bo predlagana povprečnina in sredstva za sofinanciranje investicij naslednje leto še nekoliko višja. V skladu s sklepom predsedstva SOS je predlagal, da se višina zneska za sofinanciranje investicij dvigne na 6 % primerne porabe. Ob predlaganem dvigu višine povprečnine in sredstev za sofinanciranje investicij po 21. in 23 členu zakona o financiranju občin je povedal, da smo na dobri poti, da se uskladimo glede dogovora o višini povprečnine.

Jasna Gabrič, podpredsednica SOS je povedala, da je bil v preteklosti odnos države glede financiranja občin slab, zato pozdravlja višjo višino povprečnine. Izpostavila je, da nekatere občine že sedaj za izvajanje zakonskih nalog zagotavljajo lastna sredstva in posebej poudarila pomen ureditve sistema na področjih, kjer so občine samo računovodski servisi. Izrazila je upanje, da bodo tudi predlagane rešitve potrjene ( zakon o finančni razbremenitvi občin).

Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS je opozorila, da lani 96 občin ni imelo pokritih stroškov za izvajanje zakonskih nalog iz primerne porabe oz. iz primernega obsega sredstev.

Dr. Aleksander Jevšek, podpredsednik SOS je povedal, da so občine v krizi naredile ogromno, za dobrobit občanov so se odpovedovale svojim financam. Tudi on je opozoril na anomalije pri financiranju občin in nesprejemljivo dejstvo, da mora več kot 90 občin zagotavljati lastna sredstva za izvajanje zakonskih nalog. Dodatno je izpostavil področja, kjer je ukrepanje države nujno (izterljivost socialnih pomoči, komunalnih prispevkov,… ). Dejstvo je namreč, da nekateri prejemajo visoke zneske socialnih pomoči, medtem ko svojih obveznosti do občin ne poravnajo.

Gregor Macedoni, ZMOS je opozoril, da je čas tudi za postopno odpravljanje nesorazmerij pri financiranju občin. Kako so občine porabljale povratna sredstva iz 21. člena zakona o financiranju občin pa je izpostavil Robert Smrdelj, ZOS.

Minister Koritnik je podal repliko, da se zavedajo nesorazmerja, da je več kot 90 občin »pod financiranih«  in da bo ta problem treba rešiti. Poskušali pa bodo vključiti tudi pobudo za sofinanciranje investicij v višini 6% nepovratnih sredstev in odprli Pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin ter skupaj preverili možne rešitve. Ne nazadnje je izrazil zadovoljstvo, da so združenja prepoznala njihov trud po dobri komunikaciji.

Minister je prisotne še seznanil, da bo Zakon o finančni razbremenitvi občin dan v obravnavo v Državni zbor RS,  vanj pa bo vključeno tudi sofinanciranje občin z Romsko skupnostjo. Za to je predvidenih cca. 40 mio € sredstev.

Urška Ban, državna sekretarka je v nadaljevanju pojasnila koalicijsko usklajene rešitve za občine, med katerimi so zdravstveno zavarovanje brezposelnih 19,5mio€; družinski pomočnik 7,9mio€, mrliško pregledana služba 3mio€, izdelava potrdil o namenski rabi zemljišč 0,25mio€, sofinanciranje občin z romskim svetnikom 4,7mio€, poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v EZR, sofinanciranje občinskih investicij (6% nepovratnih sredstev v letu 2023), subvencioniranje neprofitnih najemnin, ureditev zavarovanja gasilcev za celotno državo.

Ob koncu razprave je bilo dogovorjeno, da bo MJU na združenja posredoval predlog dogovora o višini povprečnine in povratno informacijo glede predloga za sofinanciranje investicij v višini 6% nepovratnih sredstev.

V nadaljevanju je razprava tekla še o razpisu za pametna mesta in skupnosti, ki bo objavljen konec meseca novembra. Upravičeni prijavitelji bodo konzorciji občin, ki jih povezujejo skupni izzivi ali geografska lega. Govora je bilo, da bi v konzorciju lahko sodelovala tudi združenja občin. Želijo, da bi občine pridobile ne izključne avtorske pravice, pravice razpolaganja pa bi lahko prenesle le na izvajalce občinskih javnih služb, ne pa na druge občine. Razpisanih bo 16 milijonov evrov, sofinanciranje je predvideno v višini 80 %, DDV ne bo vključen. Upravičeni stroški bodo stroški svetovanja, nakup opreme, investicije v neopredmetena sredstva, razvoj inovativnih rešitev, demonstracijsko delovanje rešitev. Namen razpisa je pospešitev digitalne preobrazbe občin z uvajanjem novih digitalnih tehnologij in razvoj, vzpostavitev in testiranje digitalnih rešitev in dolgoročnih partnerstev med občinami in inovacijsko aktivnimi podjetji. Vsebinska področja razpisa pa se bodo nanašala na upravljanje z viri in infrastrukturo, skrb za okolje, zdravo in aktivno življenje, mobilnost, logistika in transport, kultura, šport in turizem, varnost in zaščita,..

Generalna sekretarka SOS je posebej tudi opozorila, da se nikakor ne strinjamo in se tudi ne moremo strinjati s predlaganimi spremembami GZ-1 in ZUREP-3, ki kažejo na to, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Premaknitev plačila komunalnega prispevka v fazo pred prijavo pričetka gradnje je neprimerna in tudi neutemeljena ter bi občinam povzročila veliko dodatnih nepotrebnih aktivnosti ob resni bojazni, da komunalni prispevek ne bo plačan ali bo potrebno vložiti veliko energije v njegovo izterjavo. Komunalni prispevek je pomemben izvirni prihodek občine in namenski vir za gradnjo komunalne opreme je bilo opozorjeno, zaradi česar pričakujemo, da se z njim ne eksperimentira ter da se pri tem upoštevajo predlogi občin, saj imajo prav občine z njim največ izkušenj.

Prisotni pa so govorili tudi o plačah županov in ponovni vzpostavitvi ustreznih razmerij med uvrstitvami funkcionarjev v plačne razrede v odnosu do zaposlenih v drugih plačnih skupinah.

Podpis Dogovora o višini povprečnine za leti 2021 in 2022 2/2

Danes, 30. 9. 2020 je predsednik Skupnosti občin Slovenije, Peter Misja skupaj s predsednikoma drugih dveh asociacij občin in podpisal Dogovor o o višini povprečnine za leti 2021 in 2022.

Sklenjeni Dogovor določa, da je povprečnina za leto 2021 v višini 628,20 EUR in za leto 2022 izhodiščna v višini 628,20 EUR.

Prav tako določa, da bodo Vlada RS in reprezentativna združenja občin na področju sofinanciranja občinskih investicij po 21. členu Zakona o financiranju občin poiskali rešitve za skrajšanje prehodnega obdobja, povečanje fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitve uporabe tega vira.

POVPRAŠEVANJE SOS

Lastništvo transformatorskih postaj 3/1

Na nas se je obrnila občina članica z vprašanjem:

»Transformatorske postaje (TP) v občini distributer električne energije redno vzdržuje in z njimi upravlja. Zanima nas na kakšen način ostale občine urejajo z njimi zemljiškoknjižno stanje.

Ali občine kar podelijo služnost, ali najprej odmerijo in nato prodajo zemljišča kjer TP stojijo? Ali rešujejo občine to na kak drug način?«

Odgovore občin objavljamo TUKAJ.

Izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19 3/2

Vlada RS je na 32. redni seji dne 17. 9. 2020 sprejela predlog ukrepov ob možnih razpletih in nevarnostih, ki izhajajo iz naraščajočega števila COVID-19 pozitivnih oseb. Med temi je tudi, da naj lastniki in vodstva podjetij od strokovnjakov za medicino dela takoj pridobijo oziroma dopolnijo oceno tveganja širitve COVID-19 okužb v podjetju ter pravočasno uvedejo vse svetovane preventivne ukrepe. Sklenila je tudi, da bo potrebno ob vstopu v delovne prostore meriti temperaturo zaposlenih in obiskovalcev. Vsi s povišano temperaturo bodo napoteni na bolniško. Pristojno ministrstvo bo pripravilo zakonsko podlago, ki bo omogočala kratkotrajno bolniško odsotnost do treh dni tudi brez obiska zdravnika.

V zvezi z navedenim vas naprošamo za sledeče informacije:

  • Ali ste posodobili oceno tveganja in sprejeli notranje akte v zvezi z navedenim?
  • Katere ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19 je občina že sprejela?
  • Kako izvajate ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19 za stranke (npr. popis strank, merjenje temperature, itd.) ter za člane odborov, svetnike? 
  • Kdo (katere službe) izvajajo te ukrepe, ali imate morda zunanjega varnostnika? Če izvajate ukrepe sami, koliko zaposlenih je vključenih in kak dodatek dobijo -povečan obseg?

Vaše odgovore nam prosimo posredujte najkasneje do torka, 6. 10. 2020 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

ZAKONODAJA

Uredba o izvajanju ukrepa Izjemna začasna podpora kmetom ter MSP, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela (člen 39b) iz PRP za obdobje 2014–2020 4/1

S strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo v pregled in podajo pripomb prejeli predlog Uredbe o izvajanju ukrepa Izjemna začasna podpora kmetom ter MSP, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela (člen 39b) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Na sledeči povezavi najdete predlog uredbe in spremni dopis:

Pripombe in predlogi na predlog uredbe nam lahko posredujete najkasneje do ponedeljka, 5. 10. 2020 na naslov info@skupnostobcin.si.

V primeru vprašanj se lahko obrnete na: Marijo Žamut, ki koordinira uredbo na strokovni ravni (e-pošta: marija.zamut@gov.si).

V obravnavi predlogi sprememb in dopolnitev pravilnikov o normativih in standardih dejavnosti pri MIZŠ 4/2

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravilo več sprememb in dopolnitev pravilnikov, ki urejajo normative in standarde za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, osnovne šole, glasbene šole, vzgojno-izobraževalnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter odraslih, in sicer:

  1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje
  2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
  3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole
  4. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami
  5. Pravilnik o spremembah Pravilnika o merilih in metodologiji za določanje obsega sredstev za materialne stroške v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
  6. Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslihrok za pripombe 2. 10. 2020

Vaše pripombe in predloge na predloge pravilnikov (razen Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih, kjer je rok krajši) nam lahko posredujete do vključno torka, 6. 10. 2020 na naslov info@skupnostobcin.si.

Osnutek predloga Zakona o elektronskih komunikacijah 4/3

Na portalu E-demokracija je objavljen osnutek predloga Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je v javni obravnavi. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek novega zakona, ki bo nadomestil sedaj veljavni ZEKom-1.

Poglavitni namen priprave novega zakona je prenos sekundarne zakonodaje Evropske unije v pravni red Republike Slovenije (Direktiva 2018/1972/EU).

Poglavitni poudarki, ki jih prinaša Direktiva 2018/1972/EU, so hitrejši dostop do radiofrekvenčnega spektra kot ključnega vira za mobilne komunikacije, spodbujanje investicij v visokozmogljiva in visokokakovostna omrežja po vsej Evropski uniji, vključno z oddaljenimi območji, zaščita potrošnikov in dostop do boljših storitev ne glede na to, ali uporabljajo tradicionalne storitve ali na dostopu do interneta temelječe storitve, v okviru univerzalne storitve zagotoviti prenosno hitrost, ki omogoča uporabo širokega nabora storitev, kot so npr. e-Uprava, spletno bančništvo, videoklici, ter varovanje življenj prek dostopa do enotne evropske telefonske številke za klic v sili 112, vključno z uporabo sistema za obveščanje in alarmiranje.

Zakon med drugim ureja:

  • pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev,
  • zagotavljanje univerzalne storitve,
  • zagotavljanje konkurence,
  • učinkovitejšo gradnjo in postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij ter souporabo obstoječe fizične infrastrukture,
  • določa pogoje za omejitev lastninske pravice,
  • določa pravice uporabnikov,
  • ureja varnost omrežij in storitev ter njihovo delovanje v izjemnih stanjih,
  • zagotavlja uresničevanje in ureja varovanje pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev,

Predloge in pripombe lahko občine pošljejo ali na sasa.kek@skupnostobcin.si do 14. oktobra 2020.

Osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3) 4/4

Ministrstvo za okolje prostor (MOP) je v javno obravnavo podalo osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3). Pripravljen je z namenom nadaljnjega udejanjanja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom ter z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov. ZUREP-3 sledi strukturi in vsebinam veljavnega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-2), na podlagi spremljanja njegovega izvajanja pa nadgrajuje že uveljavljene vsebine in odpravlja njegove pomanjkljivosti.

Dokumenti:

Ključne spremembe:

  • priprava izvedbenih prostorskih aktov se bo vodila po načelu projektnega vodenja. Za pripravo konkretnega državnega prostorskega načrta (DPN) in občinskega prostorskega načrta (OPN) bo ustanovljena projektna skupina, naloga vseh članov pa je soodgovorno prispevati k pripravi ustreznih prostorskih ureditev. Člani projektne skupine bodo tudi nosilci urejanja prostora;
  • optimizirane so postopkovne določbe glede priprave DPN, združenega postopka, OPN in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN);
  • bolje sta povezana postopka priprave prostorskega akta in celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). CPVO bo obvezen za vse postopke priprave DPN in OPN, ne bo pa obvezna za OPPN (razen nekaj izjem);
  • dodana je možnost manjše sprememb namenske rabe prostora z OPPN, kadar je to treba zaradi širitve obstoječe gospodarske ali družbene dejavnosti;
  • spremenjene so obveznosti in način delovanja nosilcev urejanja prostora;
  • poenostavlja se sistem odmere komunalnega prispevka za kar bo občina sprejela Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Program opremljanja bo sprejela le za gradnjo nove komunalne opreme na funkcionalno zaključenih območjih, takrat, ko bo dejansko nameravala izvesti komunalno opremljanje zemljišč (in ne hkrati s prostorskim aktom);
  • komunalni prispevek je dajatev občine zato oprostitve lahko določi občina. Po samem zakonu so oproščeni plačila komunalnega prispevka objekti, kjer je investitor občina, objekti gospodarske javne infrastrukture (ki niso stavbe) in objekt, ki se nadomeščajo zaradi naravne nesreče;
  • komunalni prispevek mora biti plačan po izdanem gradbenem dovoljenju. Dodane so kazenske določbe za zavezanca za plačilo, kakor tudi za pravne in odgovorne osebe upravljavca komunalne opreme, ki bi priključil objekt, za katerega ne bi bil poravnan komunalni prispevek;
  • načelo usklajevanja interesov je dopolnjeno z zahtevo po tehtanju javnih in zasebnih interesov ter pravico posameznika do povrnitve nesorazmernega dela bremena zaradi uresničevanja javnega interesa na njegovi nepremičnin (zaradi aktualne prakse Ustavnega sodišča RS);
  • načelo sodelovanja javnosti je razširjeno na uporabo različnih komunikacijskih možnosti;
  • spremenjena je sestava Komisije za prostorski razvoj ter sestava in delovanje Prostorskega sveta.

Pripombe in predloge lahko posredujete na priloženem obrazcu TUKAJ na naslov alja.babic@skupnostobcin.si najkasneje do torka, 20.10.2020.

VLADA

98. dopisna in 34. redna seja 5/1

Dogovor o višini povprečnine za leti 2021 in 2022

Vlada Republike Slovenije je z reprezentativnimi združenji občin sklenila Dogovor o višini povprečnine za leti 2021 in 2022 ter pooblastila ministra za javno upravo za podpis navedenega dogovora. Povprečnina, ki je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog, se v skladu z Zakonom o financiranju občin za leto 2021 določi v višini 628,20 EUR in za leto 2022 izhodiščna v višini 628,20 EUR.

Vlada Republike Slovenije in reprezentativna združenja občin bodo na področju sofinanciranja občinskih investicij po Zakonu o financiranju občin poiskali rešitve za skrajšanje prehodnega obdobja, povečanje fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitve uporabe tega vira. Na podlagi Zakona o financiranju občin vlada pred predložitvijo predloga državnega proračuna v državni zbor sklene z reprezentativnimi združenji občin dogovor o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti.

Vlada sprejela tako imenovani peti protikorona paket

Na dopisni seji je Vlada sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ali tako imenovani peti protikorona paket. Sveženj ukrepov na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s COVID-19.

  • Predlog zakona za zaposlene podaljšuje ukrep 100 odstotnega nadomestila plače v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu. Od 1. septembra 2020 dalje pa bo mogoče uveljavljati 80 odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi varstva otroka zaradi višje sile (karantena otroka).
  • Za delodajalce se podaljšuje možnost povračila nadomestila plače, ki jih je izplačal zaradi odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene. Dodatno pa se jih razbremenjuje z možnostjo povračila nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi varstva otroka (višja sila).
  • S ciljem ohranitve delovnih mest in pomoči delodajalcem, predlog zakona predvideva podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma do konca leta za vse panoge, pri čemer bodo do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 % glede na leto 2019. Vstopni prag za pridobitev nadomestila se v primerjavi s prejšnjo ureditvijo zvišuje.
  • S ciljem skrbi za starejše in ostale ranljive skupine, predlog zakona vključuje številne ukrepe, pomembne z vidika preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe na COVID-19. V domovih za starejše in ostalih izvajalcih socialno varstvenih storitev (izvajalci) in zdravstvenih dejavnosti se omogoča začasna razporeditev zaposlenih, uvajajo se novi dodatki k plači. Za zagotavljanje finančne vzdržnosti domov za starejše se med drugim uvajajo ukrepi financiranja zaščitne opreme za izvajanje ukrepov omejevanja okužbe COVID-19, kritje stroška izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet, itd.
  • Pri ukrepih, ki se nanašajo na področje zdravstva, se uvaja novost, in sicer možnost koriščenja odsotnosti od dela do treh delovnih dni zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika. Poenostavlja se tudi postopek izdaje karantenske odločbe.
  • Na področju vzgoje in izobraževanja je med drugim zagotovljeno financiranje zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov, oprostitev plačila za vrtec v primeru odrejene karantene, ureditev vzgojno izobraževalnega dela na daljavo, itd.

Sklep o ukrepih za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o ukrepih za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G Zaradi pomena, ki ga bodo za družbo imela omrežja 5G, je Evropska komisija konec januarja 2020 na osnovi EU usklajene ocene kibernetskih tveganj v 5G omrežjih pripravila nabor orodij EU za kibernetsko varnost tehnologije 5G.

Tako imenovani 5G Toolbox vsebuje tehnične ukrepe za krepitev varnosti omrežij in opreme 5G z zmanjševanjem tveganj, ki izhajajo iz tehnologije, postopkov ter človeških in fizičnih dejavnikov ter strateške ukrepe, ki zadevajo krepitev regulativnih pooblastil organov, da lahko podrobno pregledajo nabavo in uvedbo omrežja, posebne ukrepe za reševanje tveganj v zvezi z netehničnimi šibkimi točkami ter možne pobude za spodbujanje trajnostne in raznolike dobavne in vrednostne verige tehnologije 5G, v izogib sistemskim tveganjem dolgoročne odvisnosti. Ukrepe iz 5G Toolboxa mora vsaka država članica implementirati na nacionalni ravni.

Vlada potrdila predloga državnih proračunov za leti 2021 in 2022

Vlada je določila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2021 in predlog državnega proračuna za leto 2022, ki ju bo skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti predložila Državnemu zboru. Proračuna, ki sta pripravljena v nepredvidljivih okoliščinah, sta razvojno naravnana, hkrati pa ohranjamo tudi skrb za blaginjo ljudi. Pri načrtovanju proračunov so upoštevali jesensko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Pričakujejo postopno okrevanje gospodarstva, ki pa še vedno ne bo na ravni pred epidemiološko krizo.

V predlogu proračuna za leto 2021 načrtujejo prihodke v višini približno 10,72 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka manj kot v sprejetem proračunu za naslednje leto. Odhodki bodo po načrtih dosegli približno 13,47 milijarde evrov oziroma 28,8 odstotka več kot v sprejetem proračunu 2021. Proračunski primanjkljaj bo po načrtih tako dosegel nekaj manj kot 2,75 milijarde evrov oziroma 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V predlogu proračuna za leto 2022 pa načrtujejo prihodke v višini nekaj manj kot 11,01 milijarde evrov, kar je 2,6 odstotka več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2021. Odhodke načrtujemo v višini nekaj manj kot 12,60 milijarde evrov, kar je za 870,6 milijona evrov manj od odhodkov, načrtovanih v predlogu sprememb proračuna 2021. Primanjkljaj bo tako po načrtih dosegel približno 1,59 milijarde evrov ali 3,1 odstotka BDP.

Pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2020 veljajo izjemne okoliščine, Evropska komisija pa je v luči negotovosti glede razvoja epidemije ter socialnih in ekonomskih posledic že sporočila, da bo tako tudi leta 2021. To bo omogočilo uporabo obsežnih fiskalnih ukrepov za podporo okrevanju. Hkrati tudi Zakon o fiskalnem pravilu določa izjemne okoliščine, v katerih je omogočen odstop od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Vlada je določila tudi besedilo predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, ki bo omogočil tekoče in nemoteno izvrševanje obeh proračunov. V njem je določena tudi povprečnina za občine, in sicer za obe leti v višini 628,20 evra. To je 4,24 evra več, kot znaša povprečnina za letošnje leto.

(vir: Vlada RS, al)

DOGODKI SOS

9.10./ Študijska ekskurzija na Avstrijsko Koroško 6/1

Skupnost občin Slovenije vabi na študijsko ekskurzijo na sosednjo Avstrijsko Koroško, zvezno deželo na jugu Avstrije, pod strokovnim vodstvom prof. Janeza Koželja, mestnega arhitekta in podžupana MO Ljubljana. Dogodek poteka v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT, ki ga po naročilu Ministrstva za okolje in prostor izvajata IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije. Skozi izbrana avstrijska mesta (Možberk, Zorbce, Oberdrauburg, Šmohor-Preseško jezero) se bomo v sklopu študijske ekskurzije zapeljali in si na samih lokacijah podrobneje ogledali različne, a zgledne trajnostne urbane prakse kot tudi prakse izvajanja urbanih politik in programov, ob ogledu katerih bomo spoznali, s katerimi izzivi se danes sooča avstrijski urbani razvoj in kako jih rešuje.

Cilj študijske ekskurzije je prenos najboljših možnih praks s področja načrtovanja in urejanja urbanega prostora z okolico na Avstrijskem Koroškem s fokusom na trajnostnem razvoju prostora ter izboljšavi kriterijev in meril na področju obveščanja in oglaševanja, vzdrževanja (mestnega) zelenja ter nevzdrževanih objektov – ruševin.

Udeležba je plačljiva (35€/osebo), ddv vključen. Prijavite se lahko do petka, 2. 10. 2020 do 16. ure oziroma do zapolnitve mest v obrazcu spodaj.

Več informacij o prijavi najdete TUKAJ

Dodatna vprašanja glede ekskurzije sprejemamo na (02) 234 15 05 ali ana.plavcak@skupnostobcin.si.

 

 

 

22.10. / Konferenca Zelene prakse mest – prijave odprte! 6/2

Vljudno vabljeni na spletno konferenco Zelene prakse mest – Prispevek Urbane agende EU k zelenemu prehodu, ki bo 22. oktobra 2020. Spoznavali bomo mesta, ki se uspešno odzivajo na podnebne spremembe. S predstavniki slovenskih in drugih evropskih mest bomo razpravljali o tem, kako se lahko mesta prilagodijo in odzovejo na podnebne spremembe ter obenem dvignejo kakovost življenja svojih prebivalcev in skupnosti.

Več informacij o konferenci, program in prijava:

https://ipop.si/2020/09/02/mednarodna-konferenca-zelene-prakse-mest/

 

Konferenco organizirajo Ministrstvo RS za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

DOGODKI DRUGIH

8.-11.10. / Nacionalni mesec skupnega branja 2020 7/1

Po dveh uspešnih izpeljavah Nacionalnega meseca skupnega branja (NMSB), ki ju je spremljala promocijska akcija Beremo skupaj, bodo pobudniki in soorganizatorji tudi letošnjo jesen pripravili številne dejavnosti, s katerimi bodo promovirali branje in povezovanje ob in s knjigami. Letos bo Nacionalni mesec skupnega branja – NMSB 2020 potekal med 8. septembrom 2020 (mednarodni dan pismenosti) in 11. oktobrom 2020 (do zaključka Tedna otroka®).

Na podlagi izkušenj in pogovorov s številnimi sodelavci mreže so letos nekoliko spremenili tudi program distribucije plakatov in sicer plakate lahko prevzamete v svoji splošni knjižnici (oz. njeni enoti) po 15. septembru, saj imate mnogi s svojimi knjižnicami zelo tesne povezave.

Poleg tega vas vabijo, da se tudi letos pridružite NMSB20 z napovedjo in kratko predstavitvijo svojih dejavnosti, projektov, programov, ki ga boste izvedli vi ali ustanove v vaši občini, v času od 8. septembra do 11. oktobra 2020 kjerkoli v Sloveniji ali v slovenskem zamejstvu.

Več informacij najdete v priponki TUKAJ.

 

15.10. / »HLADNA MESTA ZA VROČ PLANET: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih« 7/2

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije Vas vljudno vabi na spletni posvet in panelno razpravo »HLADNA MESTA ZA VROČ PLANET: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih«, ki bo v četrtek, 15. oktobra 2020, ob 10:00 potekal s prenosom preko spleta v živo.

Strokovnjaki z različnih področij delovanja bodo predstavili svoj pogled na problematiko prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih ter pristope, ki so se ali se še uveljavljajo v teoriji in praksi.

Več informacij o posvetu najdete v vabilu. Program bo v kratkem objavljen na spletni strani www.dkas.si. Dogodek bo potekal na spletni platformi Zoom. Udeležba je brezplačna. Prosimo, da se na posvet prijavite preko spletnega obrazca.

Posvet bo izveden s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor ter Mestne občine Ljubljana.

15.10./ Vabilo k prijavi na izobraževanje Zakaj vlagati v kakovosten vrtec? 7/3

Korak za korakomCenter za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom v novem šolskem letu pripravlja raznolika usposabljanja in izobraževanja. Kljub temu, da večino časa sodelujejo z vrtci, se zavedajo tudi pomena sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.

Prav tako je pomembna povezava med občino in vrtcem, zato ponujajo tudi izobraževanje Zakaj vlagati v kakovosten vrtec?

Raziskave kažejo, da se lahko otroci le v kakovostnem vrtcu učijo dvakrat hitreje, postanejo močni, samozavesti, skrbni, odgovorni in zadovoljni člani družbe. Vrtec pa je lahko kakovosten le do tiste mere, do katere so strokovni delavci v njem usposobljeni, motivirani in deležni ustrezne podpore. Vlaganje v kakovostne in kompetentne strokovne delavce je torej ključno za razvijanje zadovoljnih in dobro prilagojenih otrok.

Rok za prijavo je 15. oktober, prijavite pa se preko te prijavnice: https://forms.gle/LUHPJJaAFaYH9Xi48

Več informacij o tem in drugih izobraževanjih je dostopnih v katalogu na tej povezavi.

21.10. / Vabilo na mednarodno delavnico o trajnostni mobilnosti 7/4

V okviru projekta Interreg Alpine Space SaMBA, kjer sodeluje tudi 4PDIH, Fakulteta za elektrotehniko, vas vabijo na 2. transnacionalno delavnico, ki bo potekala v ponedeljek 21.10.2020 od 10:00 do 14:00, kjer boste lahko spoznali odgovore na vprašanja, kot so:

  • Kako vplivati na mobilnostne navade posameznikov?
  • Kateri načini vzpodbud delujejo?
  • Kako je pandemija vplivala na mobilnost v Evropi?
  • Ali pandemija predstavlja priložnost za dolgoročno spremembo mobilnostnih navad v trajnostne?

Registrirajte se tu: https://climatealliance-org.zoom.us/meeting/register/tJIlfumsqDwrH9Fq5k8GPaL3yi-6S0CO84-j

AKTUALNI RAZPISI

Razpis LIFE za zbiranje projektnih predlogov 2020 8/1

Evropska komisija je 2. aprila objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. Razpisna dokumentacija in vse novosti so objavljene na spletni strani Evropske komisije (https://ec.europa.eu/easme/en/section/life/calls-proposals).

  • 5. oktober 2020: oddaja osnutkov integriranih projektov
  • 6. oktober 2020: oddaja polne projektne prijave za tradicionalne projekte s podprograma za podnebne ukrepe (CCA, CCM, GIC)

Ministrstvo za okolje in prostor letos predvidoma ne bo organiziralo LIFE Info dneva zaradi nacionalnih ukrepov, ki so sprejeti zaradi pandemije virusa COVID-19, smo pa na voljo za vprašanja preko e-pošte. Vsa vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov life.mop@gov.si ali na nacionalne kontaktne točke:

Več informacij o ukrepih je na spletni strani programa LIFE.

Zbiramo dobre prakse slovenskih mest - razpis 8/2

Na IPoP že več let zbirajo dobre prakse mest in širijo njihovo poznavanje med slovenskimi občinami. Prvi katalog Mesta mestom, Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj, v katerem so predstavili 13 od 97 dobrih praks programa URBACT, so pripravili leta 2017, dve leti kasneje pa so ga nadgradili s katalogom Mesta mestom #2, Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj, v katerem so zbrali izključno domače dobre prakse.

Na IPoP imajo stik z mnogimi slovenskimi občinami in pogosto jih navdušijo rešitve, do katerih so občine prišle pri soočanju z izzivi na terenu in v skrbi za kakovost življenja svojih občanov. Kot Nacionalna URBACT točka želijo dobre prakse razširiti tudi med druge slovenske občine in jih navdihniti pri uvajanju novih pristopov trajnostnega urbanega razvoja.

drugi izdaji kataloga Mesta mestom #2 so tako med drugimi podrobneje predstavili oživitev tržnice v Mariboru, participativni proračun v Ajdovščini, spodbujanje hoje v šolo v Črni na Koroškem, ureditev površin za pešce v Ljubljani, vzpostavljanje pogojev za aktivnosti mladih v Idriji in organizacijo prevozov za starejše na podeželju v Kočevju.

Prakse so izbirali sodelavci IPoP, pri izboru pa so upoštevali raznolikost vsebin, ki jih dobre prakse naslavljajo, geografsko razpršenost, raznolikost občin ter univerzalnost in prenosljivost prakse. Izbor seveda niti približno ni uspel zajeti vseh dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja naših občin.

Zato tokrat vabijo občine, da jim posredujete svoje dobre prakse.

Iščejo dobre prakse s področja trajnostnega urbanega razvoja, ki bi lahko bile navdih drugim mestom in imajo potencial za prenos v druga okolja.

Občine, katerih prakse bodo vključene v izbor 15 praks trajnostnega urbanega razvoja, bodo prejele Priznanje Mesta mestom.

Občine lahko svoje dobre prakse prijavite do 31. oktobra 2020.

Vse o razpisu si lahko preberete TUKAJ.

NOVICE DRUGIH

Septembra trije obiski dobrih praks občin na področju mladinskega dela 9/1

V okviru projekta Europe Goes Local, katerega namen je razvijati kakovostno mladinsko delo na lokalni ravni, je Zavod Movit, nacionalna agencija programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota, septembra podprl izvedbo treh obiskov v aktivnosti »Predstavitev dobrih praks – Občina na obisku«.

Občina in Center za mlade Domžale sta 16. septembra gostila Občino Kungota, predstavili so nastanek mladinskega centra. Na Mestni občini Novo mesto so 23. septembra gostili Mestno občino Celje in prikazali, kako so vzpostavili Strategijo za mlade. Tretji obisk je bil obisk občin Ribnica in Rogaška Slatina v Sevnici, 29. septembra, kjer so jim predstavniki občine in Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, predstavili nastanek in izvajanje Lokalne strategije za mlade. Vse obiske, ki jih je bilo letos že pet, koordinira mrežna organizacija slovenskih mladinskih centrov, Mreža MaMa.

Obiski dobrih praks občin krepijo povezanost in deljenje izkušen med odločevalci in uslužbenci občin, ki so pristojni za področje mladine. Tako  prispevajo k prepoznavnosti pomena mladinskega dela in njegovi višji kakovosti.

Kaj so o obiskih povedali udeleženci preberite TUKAJ.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.