PRIHODNJI TEDEN PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČLANICE PIRAN, PUCONCI IN ŽETALE.

ISKRENE ČESTITKE!

Sekretariat SOS

 

 

AKTUALNO

DOGODEK:

ZAKONODAJA:

NOVICE SOS

2. skupno srečanje Predsedstva SOS in komisije za razvojne projekte 1/1

V okviru Skupnosti občin Slovenije sta se 7.10.2020 na 2. skupnem srečanju sestala Predsedstvo in Komisija za razvojne projekte. Srečanje je potekalo hibridno, sočasno v živo v Grosuplju in preko spletne aplikacije Zoom. Vodenje komisje je zaradi nove fuknkcije, ki jo je prevzel dosedanji predsednik Damjan Jaklin, prevzela Jasna Gabrič, županja Občine Trbovlje, ki je članica tako komisije, kot Glavnega odbora SOS in Predsedstva SOS.

Po kratki informaciji z zadnje seje Predsedstva SOS, kjer je bilo govora tudi o razvojnih izzivih, ki se odpirajo z epidemijo COVID-19 in prošnje Ministru za sestanek, na katerem bi se lahko predstavniki SOS podrobneje seznanili z vsebino Načrta za okrevanje in odpornost ter kriteriji in merili je predala besedo Neni Dokuzov iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Nena Dokuzov je predstavila Mehanizem za okrevanje in odpornost pa tudi spremembe teritorialnih mehanizmov in DRR. Odgovorila je na vprašanje, kako se bodo oblikovala funkcionalna urbana območja (FUO), predvidena za izvajanje mehanizma CTN-2, da bodo to območja regij, ki bodo sledila vsebinam ciljev politik od 1 do 4. pozvala je prisotne, da morebitna vprašanja, ki se še porodijo naknadno SOS naslovi v pisni obliki.

Vlada je včeraj  potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornos: thttps://www.gov.si/novice/2020-10-08-vlada-je-potrdila-osnutek-nacionalnega-nacrta-za-okrevanje-in-odpornost/

Sledila je predstavitev novosti CTN mehanizma, kar je predstavil Rok Klemenčič iz Ministrstva za okolje in prostor. CTN 1 ostaja za mestne občine, zahteval bo prenovo Trajnostnih urbanih strategij, projekti pa bodo lahko implementirani tudi izven meja mestnih občin, kjer je to smiselno, npr. na področju mobilnosti. CTN 2 bo namenjen občinam s statusom mesta, strateška podlaga pa bodo dokumenti sprejeti na ravni regij in bodo odražali realne potrebe v regiji.

Mag. Andreja Komel  iz Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja je opravičila prisotnost dr. Darje Majkovič in predstavila mehanizem – CLLD. Predstavitev je dostopna na tej povezavi (https://skupnostobcin.si/predstavitev_leader-po-2020_sos1-002/

Josip Mihalic, direktor Urada za kohezijsko politiko SVRK je predstavil vsebine Partnerskega sporazuma. Kot izhodišče za pripravo so vzeli Strategijo razvoja Slovenije, ocene Evropske komisije, opredelili so 10 ključnih ciljev – razvojnih sklopov, v okviru vsakega pa opredelili tudi finančne vire, tako EU, kot nacionalne. V partnerskem sporazumu so opredeljeni trije operativni programi, za vzhod, zahod in za celotno Slovenijo za kohezijski sklad. Predstavil je tudi aktivnosti iz naslova tehnične podpore, kot so poenostavitve administrativnih bremen, posodobitev informacijskega sistema, krepitev zmogljivosti, tudi za boljše črpanje sredstev, metodološki pristop spremljanju učinkov in podobno. Za postopke DRR se je strinjal s komentarjem, da jih je nujno poenostaviti, saj je od priprave, prijave, potrjevanja in sklepanja pogodb predolga doba, ob izvajanju in povračilih pa se tudi zavedajo, da lahko občine zaradi neučinkovitosti postopkov zapadejo v resne likvidnostne težave.

Boris Keuc je poročal o 7. redni seji odbora z Evropsko Komisijo, ki je bil na Brdu pri Kranju 29. septembra 2020 in je tudi potekal hibridno. Osredotočil se je zgolj na opozorila komisije, ki se nanašajo na spremembe obstoječega operativnega programa:

  • Pričakujejo več vsebin za zeleni prehod
  • Začudeni so nad politiko dolgotrajne oskrbe, ki gre v smeri izgradnje novih domov za starejše in ne v ukrepe, ki pomagajo starejšim da so čim dlje samostojni, blizu svojim domačim
  • Na področju zdravstva in večanja odpornosti pogrešajo zdravstveno strategijo
  • Izrazili so tudi presenečenje, da Slovenija govori o širkopasovnih povezavah na podeželju in digitalizaciji, med tem ko svoja sredstva iz teh proračunskih postavk umika in jih daje na postavke izgradnje kolesarskih poti
  • Tudi področje podnebnih sprememb komisijo čudi, saj stanje projektov kaže tako, kot da se podnebne spremembe v Sloveniji sploh ne dogajajo.

1. ICC mestni laboratorij 1/2

Skupnost občin Slovenije skupaj z 12 svojimi članicami, in sicer občinami Ajdovščina, Črna na Koroškem, Grosuplje, Kanal ob Soči, Kočevje, Laško, Logatec, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Škofljica in Vojnik, sodeluje v evropskem projektu Izziv 100 inteligentnih mest, katerega namen je, da mesta in občine, iz različnih delov Evropske unije, združimo moči, da se bomo kar čim bolj uspešno spoprijeli s pandemijsko krizo in obnovili naša gospodarstva. Za dosego tega bomo poskusili kar najbolje izkoristiti priložnosti, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, z ozirom na to, da bo naš razvoj še bolj zeleno, pametno in vključujoče naravnan, da bo življenje v naših mestih in občinah še bolj kakovostno.

Mesta in občine smo se podali na inteligentno pot, kot pravita Evropska komisija in ekipa projekta Intelligent Cities Challenge, v okviru projekta pa je v času od 28. septembra do 2. oktobra 2020 potekal že tudi 1. mestni laboratorij. Šlo je za virtualno srečanje, ki se je pričelo z dogodkom, namenjenim širši javnosti. Uvodoma nas je v imenu Evropske komisije nagovorila Ulla Engelmann, ki je z nami delila videnje Evropske komisije o pomembni vlogi, ki naj bi jo pri okrevanju po pandemiji imela mesta in občine, da bo Evropa iz krize izšla še močnejša, da bomo iz nastale situacije potegnili kar največ pozitivnega. Okrevanje naj bi v prvi vrsti potekalo zeleno in digitalno.

Pri tem je izpostavila tudi mehanizem za okrevanje in odpornost, vreden 672,5 milijard evrov, ki ga je za pomoč mestom in občinam pripravila Evropska komisija, da bi postali odpornejši na sedanjo pandemijo in da bomo iz te krize izšli še močnejši.

Sledile so različne okrogle mize, različne delavnice, na katerih smo med drugim prisluhnili visokim gostom iz gospodarstva in politike. Strinjali smo se, da bo za zeleno in digitalno oživitev gospodarstva potrebno dobro sodelovanje med mesti oz. občinami in podjetji, javnega in zasebnega sektorja.

Seznanili smo se tudi z nekaterimi primeri dobrih praks dobro vzpostavljenih lokalnih ekosistemov, poseben poudarek je bil dan tudi pomenu čim večje vključenosti prebivalstva, ki bo moralo biti opremljeno s primernim znanjem, z ustreznimi tehnološkimi spretnostmi.

Osrednja področja oz. izzivi, ki jim bomo v okviru projekta posebno pozornost namenili tudi v prihodnje, pa so: zeleno gospodarstvo in zeleni lokalni dogovori, sodelovanje oz. vključenost prebivalcev in digitalizacija javne uprave, izpopolnjevanje in prekvalificiranje, dobavne verige in logistika ter zelena in digitalna tranzicija v turizmu.

pripravila: Jana Roštan, Grosuplje, ICC konzorcij SOS

Izvajanje nalog samoupravnih lokalnih skupnosti v času trajanja omejitev zbiranja ljudi po novem Odloku 1/3

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli več vprašanj glede uporabe Odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji ter prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov v času zbiranja ljudi (Uradni list RS, št. 138/20), s katerim je začasno prepovedano zbiranje več kot deset ljudi, in ki je pričel veljati danes.

In sicer gre za vprašanje ali občina glede na omejitev še lahko skliče sejo občinskega sveta.

Obveščamo vas, da odlok v drugem odstavku 1. člena določa, da se odlok ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb.

Pomeni, da se določila odloka ne uporabljajo za zasedanja občinskih svetov in lahko občine, kljub omejitvi, seje izpeljete, seveda ob upoštevanju priporočil in varnostnih ukrepov NIJZ.

Navedeno izhaja tudi iz obrazložitve predloga odloka (TUKAJ – predzadnji odstavek k obrazložitvi).

POVPRAŠEVANJE SOS

Izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19 2/1

Vlada RS je na 32. redni seji dne 17. 9. 2020 sprejela predlog ukrepov ob možnih razpletih in nevarnostih, ki izhajajo iz naraščajočega števila COVID-19 pozitivnih oseb. Med temi je tudi, da naj lastniki in vodstva podjetij od strokovnjakov za medicino dela takoj pridobijo oziroma dopolnijo oceno tveganja širitve COVID-19 okužb v podjetju ter pravočasno uvedejo vse svetovane preventivne ukrepe. Sklenila je tudi, da bo potrebno ob vstopu v delovne prostore meriti temperaturo zaposlenih in obiskovalcev. Vsi s povišano temperaturo bodo napoteni na bolniško. Pristojno ministrstvo bo pripravilo zakonsko podlago, ki bo omogočala kratkotrajno bolniško odsotnost do treh dni tudi brez obiska zdravnika.
V zvezi z navedenim smo zaprosili občine članice za sledeče informacije:

  • Ali ste posodobili oceno tveganja in sprejeli notranje akte v zvezi z navedenim?
  • Katere ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19 je občina že sprejela?
  • Kako izvajate ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19 za stranke (npr. popis strank, merjenje temperature, itd.) ter za člane odborov, svetnike?
  • Kdo (katere službe) izvajajo te ukrepe, ali imate morda zunanjega varnostnika? Če izvajate ukrepe sami, koliko zaposlenih je vključenih in kak dodatek dobijo -povečan obseg?

Odgovore sodelujoči najdete TUKAJ.

ZAKONODAJA

Poziv MIZŠ – Dostop do javnih športnih objektov in športnih površin lokalnih skupnosti v razmerah povezanih s covid-19 3/1

Prejeli smo obvestilo MIZŠ, da so bili na Direktoratu za šport s strani športnih organizacij obveščeni, da so se določene občine odločile za ukrep začasnega zaprta javnih športnih objektov in športnih površin zaradi česar je onemogočeno izvajanje športnih dejavnosti v lokalnih okoljih.

Na Direktoratu za šport ocenjujejo, da je za uresničevanje javnega interesa na področju športa nujno, da so javni športni objekti in športne površine odprti oz. dostopni in da se omogoči izvajanje vseh pojavnih oblik športa, ki jih opredeljuje Zakon o športu.

V zvezi z navedenim obvestilom, ki ga najdete TUKAJ, ministrstvo poziva, da občine zagotovite odprtost in dostopnost javnih športnih objektov in športnih površin v lastni lokalnih skupnosti ter na ta način omogočite zasledovanje javnega interesa na področju športa.

Posredovanje gradiv za pridobitev smernic in mnenj MOP 3/2

Glede na aktualne razmere v državi, Ministrstvo za okolje in prostor – Direktorat za prostor, graditev in stanovanja ponovno seznanja na nekoliko spremenjene načine posredovanja gradiv državnih in občinskih prostorskih aktov ter lokacijskih preveritev.

Navodilo prilagamo TUKAJ.

Osnutek predloga Zakona o elektronskih komunikacijah 3/4

Na portalu E-demokracija je objavljen osnutek predloga Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je v javni obravnavi. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek novega zakona, ki bo nadomestil sedaj veljavni ZEKom-1.

Poglavitni namen priprave novega zakona je prenos sekundarne zakonodaje Evropske unije v pravni red Republike Slovenije (Direktiva 2018/1972/EU).

Poglavitni poudarki, ki jih prinaša Direktiva 2018/1972/EU, so hitrejši dostop do radiofrekvenčnega spektra kot ključnega vira za mobilne komunikacije, spodbujanje investicij v visokozmogljiva in visokokakovostna omrežja po vsej Evropski uniji, vključno z oddaljenimi območji, zaščita potrošnikov in dostop do boljših storitev ne glede na to, ali uporabljajo tradicionalne storitve ali na dostopu do interneta temelječe storitve, v okviru univerzalne storitve zagotoviti prenosno hitrost, ki omogoča uporabo širokega nabora storitev, kot so npr. e-Uprava, spletno bančništvo, videoklici, ter varovanje življenj prek dostopa do enotne evropske telefonske številke za klic v sili 112, vključno z uporabo sistema za obveščanje in alarmiranje.

Zakon med drugim ureja:

  • pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev,
  • zagotavljanje univerzalne storitve,
  • zagotavljanje konkurence,
  • učinkovitejšo gradnjo in postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij ter souporabo obstoječe fizične infrastrukture,
  • določa pogoje za omejitev lastninske pravice,
  • določa pravice uporabnikov,
  • ureja varnost omrežij in storitev ter njihovo delovanje v izjemnih stanjih,
  • zagotavlja uresničevanje in ureja varovanje pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev,

Predloge in pripombe lahko občine pošljejo ali na sasa.kek@skupnostobcin.si do 14. oktobra 2020.

Osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3) – podaljšan rok 3/5

Ministrstvo za okolje prostor (MOP) je v javno obravnavo podalo osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3). Pripravljen je z namenom nadaljnjega udejanjanja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom ter z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov. ZUREP-3 sledi strukturi in vsebinam veljavnega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-2), na podlagi spremljanja njegovega izvajanja pa nadgrajuje že uveljavljene vsebine in odpravlja njegove pomanjkljivosti.

Dokumenti:

Ključne spremembe:

  • priprava izvedbenih prostorskih aktov se bo vodila po načelu projektnega vodenja. Za pripravo konkretnega državnega prostorskega načrta (DPN) in občinskega prostorskega načrta (OPN) bo ustanovljena projektna skupina, naloga vseh članov pa je soodgovorno prispevati k pripravi ustreznih prostorskih ureditev. Člani projektne skupine bodo tudi nosilci urejanja prostora;
  • optimizirane so postopkovne določbe glede priprave DPN, združenega postopka, OPN in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN);
  • bolje sta povezana postopka priprave prostorskega akta in celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). CPVO bo obvezen za vse postopke priprave DPN in OPN, ne bo pa obvezna za OPPN (razen nekaj izjem);
  • dodana je možnost manjše sprememb namenske rabe prostora z OPPN, kadar je to treba zaradi širitve obstoječe gospodarske ali družbene dejavnosti;
  • spremenjene so obveznosti in način delovanja nosilcev urejanja prostora;
  • poenostavlja se sistem odmere komunalnega prispevka za kar bo občina sprejela Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Program opremljanja bo sprejela le za gradnjo nove komunalne opreme na funkcionalno zaključenih območjih, takrat, ko bo dejansko nameravala izvesti komunalno opremljanje zemljišč (in ne hkrati s prostorskim aktom);
  • komunalni prispevek je dajatev občine zato oprostitve lahko določi občina. Po samem zakonu so oproščeni plačila komunalnega prispevka objekti, kjer je investitor občina, objekti gospodarske javne infrastrukture (ki niso stavbe) in objekt, ki se nadomeščajo zaradi naravne nesreče;
  • komunalni prispevek mora biti plačan po izdanem gradbenem dovoljenju. Dodane so kazenske določbe za zavezanca za plačilo, kakor tudi za pravne in odgovorne osebe upravljavca komunalne opreme, ki bi priključil objekt, za katerega ne bi bil poravnan komunalni prispevek;
  • načelo usklajevanja interesov je dopolnjeno z zahtevo po tehtanju javnih in zasebnih interesov ter pravico posameznika do povrnitve nesorazmernega dela bremena zaradi uresničevanja javnega interesa na njegovi nepremičnin (zaradi aktualne prakse Ustavnega sodišča RS);
  • načelo sodelovanja javnosti je razširjeno na uporabo različnih komunikacijskih možnosti;
  • spremenjena je sestava Komisije za prostorski razvoj ter sestava in delovanje Prostorskega sveta.

Pripombe in predloge lahko posredujete na priloženem obrazcu TUKAJ na naslov alja.lipnik@skupnostobcin.si najkasneje do petka, 30.10.2020.

DOGODKI SOS

22.10. / Spletni seminar za občine: Novosti na področju uporabe pravil javnih naročil 4/1

Interventna zakonodaja, spremembe ZJN-3 in praksa Državne revizijske komisije dnevno kreirajo uporabo pravil javnega naročanja v praksi. Tako se naročniki soočajo z izzivi, kako na pravilen način izvesti postopek oddaje javnega naročila, da bo skladen z aktualno uporabo veljavnih predpisov.

Zato Skupnost občin Slovenije v sodelovanju s strokovnjakinjo na področju javnega naročanja Mileno Basta Trtnik, univ. dipl. prav. organizira spletni seminar, kjer bodo odpravljene dileme v zvezi s pravilno izvedbo postopka in podani odgovori številna vprašanja. Vabilo najdete na TEJ POVEZAVI.

Seminar bo potekal v četrtek, 22. oktober 2020 ob 10. uri v spletni predavalnici v okolju Zoom.

Prosimo vas, da vprašanja posredujete na prijavnici, saj bi jih želeli predhodno posredovati predavateljici. Seminar bo trajal predvidoma do 14. ure.

Prijave na seminar so obvezne[1]. Prijave zbiramo do srede, 21. 10. 2020 do 13. ure oziroma do zapolnitve mest (število mest je omejeno).

 

Vljudno vabljeni!

 

[1] Pomembno je, da ob prijavi na seminar na prijavnici navedete vaš osebni spletni naslov, saj boste nanj prejeli povezavo do spletnega dogodka.

22.10. / Konferenca Zelene prakse mest – prijave odprte! 4/2

Vljudno vabljeni na spletno konferenco Zelene prakse mest – Prispevek Urbane agende EU k zelenemu prehodu, ki bo 22. oktobra 2020. Spoznavali bomo mesta, ki se uspešno odzivajo na podnebne spremembe. S predstavniki slovenskih in drugih evropskih mest bomo razpravljali o tem, kako se lahko mesta prilagodijo in odzovejo na podnebne spremembe ter obenem dvignejo kakovost življenja svojih prebivalcev in skupnosti.

Več informacij o konferenci, program in prijava:

https://ipop.si/2020/09/02/mednarodna-konferenca-zelene-prakse-mest/

 

Konferenco organizirajo Ministrstvo RS za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

DOGODKI DRUGIH

15.10. / »HLADNA MESTA ZA VROČ PLANET: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih« 5/1

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije Vas vljudno vabi na spletni posvet in panelno razpravo »HLADNA MESTA ZA VROČ PLANET: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih«, ki bo v četrtek, 15. oktobra 2020, ob 10:00 potekal s prenosom preko spleta v živo.

Strokovnjaki z različnih področij delovanja bodo predstavili svoj pogled na problematiko prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih ter pristope, ki so se ali se še uveljavljajo v teoriji in praksi.

Več informacij o posvetu najdete v vabilu. Program bo v kratkem objavljen na spletni strani www.dkas.si. Dogodek bo potekal na spletni platformi Zoom. Udeležba je brezplačna. Prosimo, da se na posvet prijavite preko spletnega obrazca.

Posvet bo izveden s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor ter Mestne občine Ljubljana.

15.10./ Vabilo k prijavi na izobraževanje Zakaj vlagati v kakovosten vrtec? 5/2

Korak za korakomCenter za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom v novem šolskem letu pripravlja raznolika usposabljanja in izobraževanja. Kljub temu, da večino časa sodelujejo z vrtci, se zavedajo tudi pomena sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.

Prav tako je pomembna povezava med občino in vrtcem, zato ponujajo tudi izobraževanje Zakaj vlagati v kakovosten vrtec?

Raziskave kažejo, da se lahko otroci le v kakovostnem vrtcu učijo dvakrat hitreje, postanejo močni, samozavesti, skrbni, odgovorni in zadovoljni člani družbe. Vrtec pa je lahko kakovosten le do tiste mere, do katere so strokovni delavci v njem usposobljeni, motivirani in deležni ustrezne podpore. Vlaganje v kakovostne in kompetentne strokovne delavce je torej ključno za razvijanje zadovoljnih in dobro prilagojenih otrok.

Rok za prijavo je 15. oktober, prijavite pa se preko te prijavnice: https://forms.gle/LUHPJJaAFaYH9Xi48

Več informacij o tem in drugih izobraževanjih je dostopnih v katalogu na tej povezavi.

21.10. / Vabilo na mednarodno delavnico o trajnostni mobilnosti 5/3

V okviru projekta Interreg Alpine Space SaMBA, kjer sodeluje tudi 4PDIH, Fakulteta za elektrotehniko, vas vabijo na 2. transnacionalno delavnico, ki bo potekala v ponedeljek 21.10.2020 od 10:00 do 14:00, kjer boste lahko spoznali odgovore na vprašanja, kot so:

  • Kako vplivati na mobilnostne navade posameznikov?
  • Kateri načini vzpodbud delujejo?
  • Kako je pandemija vplivala na mobilnost v Evropi?
  • Ali pandemija predstavlja priložnost za dolgoročno spremembo mobilnostnih navad v trajnostne?

Registrirajte se tu: https://climatealliance-org.zoom.us/meeting/register/tJIlfumsqDwrH9Fq5k8GPaL3yi-6S0CO84-j

11.11./ Letna konferenca občin za kakovostno mladinsko delo 5/4

Letošnja konferenca »Mladost je norost, po občini skače, kjer je most«, bo 11. novembra 2020 od od 9. do 15. ure (z odmori), v spletnem okolju Zoom. Gostiteljica: Mestna občina Novo mesto. Konferenca je namenjena krepitvi podpornih struktur za razvoj mladinskega dela in mladinske politike v lokalnih skupnostih ter mreženju predstavnikov občin, medsebojnemu povezovanju in izmenjavi praks.

Vodilna tema: Kaj lahko naredimo za več participacije mladih?

Vabljeni županje in župani, občinski svetniki in svetnice ter uslužbenke in uslužbenci občin, pristojni za področje mladine.

Poudarki konference:

  • Prof. dr. Tomaž Deželan (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani) bo postavil pod vprašaj pregovorno odtujenost današnje generacije mladih in ponudil razloge in načine za njihovo vključevanje v javno življenje.
  • Predstavniki občin in njihovih partnerjev bodo podelili primere praks, kjer so občine uspešno nagovorile mlade in jih spodbudile k sodelovanju. Prostor bo za vprašanja.
  • Evropska perspektiva se končuje. Kaj na pragu nove pravijo raziskave o učinkih sodelovanja v programu Erasmus +: Mladi v akciji na mlade in lokalne skupnosti?
  • Udeleženci bodo na delavnici v malih skupinah razmislili o viziji participacije mladih v svojih skupnostih v prihodnjih letih.
  • Ponudili bomo vpogled, kaj se je zgodilo na področju partnerstva Europe Goes Local in lokalnega mladinskega dela od lanske konference do danes in preverili, kako naprej.

Prijave bodo odprte kmalu.

Kako je bilo na lanski konferenci, lahko preverite tukaj.

Zavod Movit, nacionalna agencija programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota

VLADA

100. dopisna in 35. redna seja 6/1

Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu

Vlada je na dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru po rednem postopku. Poglavitna rešitev predloga je omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike.

Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, v razmerah vse manjše aktivne populacije ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti, saj vplačani prispevki za pokojninsko varnost že sedaj ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin in mora manjkajoča sredstva zagotoviti država preko državnega proračuna. Poglavitna rešitev predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu je tako omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike. Pomen Nacionalnega demografskega sklada je tudi v tem, da razbremeni državni proračun ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen.

Predlagani zakon zasleduje cilj poenostavitve strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti.

Končna ocena škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami in točo med 29. junijem in 1. julijem 2020

Vlada je na redni seji potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami in točo med 29. junijem in 1. julijem 2020 na območju Koroške, Podravske, Zahodnoštajerske in Zasavske regije, ki v devetih občinah skupno znaša 6.762.930,66 evra. Škodo je 4. septembra 2020 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 166.310,56 evra, delna škoda na stavbah 27.109,58 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 1.287.417,70 evra, škoda na vodotokih 5.084.249,69 evra, škoda na gozdnih cestah 148.868,13 evra in škoda na državnih cestah 48.975,00 evra.

Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2020 (3.231.957,70 evra) in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Državna komisija lahko izjemoma potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je bila ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja, pa je oškodovanec predhodno storil vse, da bi bila škoda ocenjena v skladu s predpisi oziroma predpisano metodologijo. Potrjeno ponovno oceno škode Državna komisija pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. O ponovni oceni škode mora Ministrstvo za okolje in prostor seznaniti vlado ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče.

Vlada je potrdila tudi stroške ocenjevanja škode zaradi neurij s poplavami in točo med 29. junijem in 1. julijem 2020, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skupni višini 508,00 evra, ki se bodo pokrili iz proračunske rezerve.

Vlada je naložila pristojnim ministrstvom, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem finančnih sredstev lokalnim skupnostim za uresničitev razvojnih projektov

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem finančnih sredstev lokalnim skupnostim za uresničitev razvojnih projektov.

Vlada na poslansko vprašanje glede napovedanih infrastrukturno-razvojnih projektih lokalnih skupnosti v bodoči kohezijski in postkarantenski finančni ovojnici odgovarja, da financiranje občin v RS ureja Zakon o financiranju občin.

Pojasnjuje, da so ostali lastni davčni viri v večini namenjeni financiranju t.i. neobveznih in razvojnih nalog, ki se na odhodkovni strani proračunov občin izkazujejo kot investicijski odhodki in investicijski transferi. Najpomembnejši lastni davčni vir je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki predstavlja približno 10 % prihodkov občin, kar znaša 224,8 milijonov evrov v letu 2019. Za izgradnjo občinske gospodarske javne infrastrukture investitorji prispevajo tudi del sredstev s plačilom t.i. komunalnega prispevka, uporabniki storitev pa prispevajo del sredstev, ki so namenjena izgradnji in obnovi občinske gospodarske javne infrastrukture, s plačilom t.i. omrežnine. Za izvajanje razvojne funkcije občine namenjajo tudi druge davčne prihodke, koncesijske in okoljske dajatve, prihodke od stvarnega in finančnega premoženja itd.

Občinam so zagotovljena tudi dodatna sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje posamezne naloge ali programa, investicij in skupno opravljanje nalog občinske uprave, za kar so občine lani prejele 94,7 milijonov evrov. Od tega so občine v letu 2019 lahko koristile 34,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev, enak del pa so lahko še dodatno koristile kot povratna sredstva v obliki zadolžitve. V letu 2020 se nepovratna sredstva povišajo za 1 odstotek, povratna pa znižajo za 1 odstotek, tako da bodo občine lahko koristile nepovratna sredstva v višini 48,6 milijonov evrov, povratna pa v višini 24,3 milijonov evrov. Sredstva dodeljuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na podlagi vsakoletnega poziva.

Občinam lahko koristijo tudi sredstva za sofinanciranje investicij v višini odobrenih sredstev v okviru strukturne in kohezijske politike EU, preko katere se v programskem obdobju 2014-2020 izvaja 363 projektov v skupni vrednosti 657 milijonov evrov, od tega znaša prispevek občin 274 milijonov evrov oz. 43 odstotkov vseh stroškov.

Pomemben vir financiranja investicij je zadolževanje občine za izvrševanje občinskega proračuna, na podlagi katerega se lahko občina v tekočem proračunskem letu zadolži  za investicije, predvidene v občinskem proračunu. Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 se lahko zadolži, v kolikor odplačilo določenih obveznosti ne preseže 10 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja.  V letu 2019 so se občine lahko zadolžile v takšni višini, da obveznosti iz naslova posojil ne bi presegale 159,2 milijonov evrov, dejansko pa so imele 90,6 milijonov evrov obstoječih obveznosti na letnem nivoju, kar pomeni, da bi se lahko dodatno zadolžile.

Vlada dodaja, da Ministrstvo za finance spremlja realizacijo proračunov 212. občin, pri čemer so vsi odhodki v letu 2019 znašali 2.232,3 milijonov evrov, občine pa so realizirale tudi za 757 milijonov evrov investicijskih odhodkov in investicijskih transferov.

Vlada odgovorila poslancu v zvezi z infrastrukturno-razvojnimi izzivi lokalnih skupnosti

Poslanec je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z infrastrukturno-razvojnimi izzivi lokalnih skupnosti. Po mnenju poslanca so slovenske lokalne skupnosti še vedno pred številnimi infrastrukturno-razvojnimi izzivi, ki jih je treba nasloviti tudi s sredstvi evropske kohezijske politike in evropskega svežnja za okrevanje. Poslanca zanima, kako bo vlada pristopila k tej problematiki. Prav tako sprašuje, ali bomo kot država stremeli k združevanju manjših parcialnih projektov v večje vsebinsko-logične izvedbene celote.

Vlada odgovarja, da se zaveda pomena vloge lokalnih skupnosti, zato potrebe občin in njihovih prebivalcev vključuje med načrtovane cilje razvojnih politik. Pri izvajanju razvojnih politik v trenutni in tudi prihodnji finančni perspektivi Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) usmerja izvajalce k snovanju večjih razvojnih projektov, ki naslavljajo široko skupino deležnikov. SVRK bo tudi v prihodnje podpirala izvajanje razvojnih politik na način, ki bo usmerjen v preprečevanje drobljenja razvojnih sredstev na manjše projekte. Ključnega pomena so enakovredna obravnava vseh deležnikov, doseganje zastavljenih ciljev ter uspešno zaključeni projekti.

Vlada je potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost

Vlada se je na današnji seji seznanila in potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornosti, ki bo podlaga za koriščenje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost – RRF. Sloveniji je v tem okviru na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.

Voditelji držav članic so na Evropskem svetu 21. julija 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir evropskega financiranja. Na časovnici do leta 2029 bo upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.

Slovenija bo lahko v naslednjih šestih letih iz Instrumenta za okrevanje koristila okvirno 5,7 milijarde evrov. Poleg sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: RRF) v višini 5,2 milijarde evrov bo lahko črpala tudi 312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 129 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, in 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja.

Potem ko je vlada 27. avgusta 2020 potrdila Izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: načrt), v katerih je opredelila okvirne vsebine oziroma predvidena področja financiranja iz sredstev RRF, je danes potrdila osnutek načrta.

Načrt izhaja iz reform in strukturnih sprememb na petih področjih, ki jim sledijo naložbe, ki bodo reforme in strukturne spremembe podprle.  V podporo reformam je predvideno skupaj 334 milijonov evrov nepovratnih sredstev, projektom pa 1,705 milijarde evrov nepovratnih in 2,933 milijarde evrov povratnih sredstev.

Struktura po petih področjih je sledeča:

  • največji delež zavzema trajnostni in zeleni prehod, in sicer 705 milijonov evrov nepovratnih in 1, 600 milijarde evrov povratnih sredstev;
  • sledi podporno okolje za podjetja z 191 milijonov evrov nepovratnih in 828 milijonov evrov povratnih sredstev;
  • za področje digitalizacije (Digitalna Slovenija) je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih in 205 milijonov evrov povratnih sredstev;
  • področju izobraževanja (na znanju temelječa družba) namenjamo 322 milijonov evrov nepovratnih in 105 milijonov evrov povratnih sredstev,
  • turizmu in kulturi pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.

AKTUALNI RAZPISI

Zbiramo dobre prakse slovenskih mest - razpis 7/1

Na IPoP že več let zbirajo dobre prakse mest in širijo njihovo poznavanje med slovenskimi občinami. Prvi katalog Mesta mestom, Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj, v katerem so predstavili 13 od 97 dobrih praks programa URBACT, so pripravili leta 2017, dve leti kasneje pa so ga nadgradili s katalogom Mesta mestom #2, Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj, v katerem so zbrali izključno domače dobre prakse.

Na IPoP imajo stik z mnogimi slovenskimi občinami in pogosto jih navdušijo rešitve, do katerih so občine prišle pri soočanju z izzivi na terenu in v skrbi za kakovost življenja svojih občanov. Kot Nacionalna URBACT točka želijo dobre prakse razširiti tudi med druge slovenske občine in jih navdihniti pri uvajanju novih pristopov trajnostnega urbanega razvoja.

V drugi izdaji kataloga Mesta mestom #2 so tako med drugimi podrobneje predstavili oživitev tržnice v Mariboru, participativni proračun v Ajdovščini, spodbujanje hoje v šolo v Črni na Koroškem, ureditev površin za pešce v Ljubljani, vzpostavljanje pogojev za aktivnosti mladih v Idriji in organizacijo prevozov za starejše na podeželju v Kočevju.

Prakse so izbirali sodelavci IPoP, pri izboru pa so upoštevali raznolikost vsebin, ki jih dobre prakse naslavljajo, geografsko razpršenost, raznolikost občin ter univerzalnost in prenosljivost prakse. Izbor seveda niti približno ni uspel zajeti vseh dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja naših občin.

Zato tokrat vabijo občine, da jim posredujete svoje dobre prakse.

Iščejo dobre prakse s področja trajnostnega urbanega razvoja, ki bi lahko bile navdih drugim mestom in imajo potencial za prenos v druga okolja.

Občine, katerih prakse bodo vključene v izbor 15 praks trajnostnega urbanega razvoja, bodo prejele Priznanje Mesta mestom.

Občine lahko svoje dobre prakse prijavite do 31. oktobra 2020.

Vse o razpisu si lahko preberete TUKAJ.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.