Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu
Vlada je na dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru po rednem postopku. Poglavitna rešitev predloga je omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike.
Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, v razmerah vse manjše aktivne populacije ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti, saj vplačani prispevki za pokojninsko varnost že sedaj ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin in mora manjkajoča sredstva zagotoviti država preko državnega proračuna. Poglavitna rešitev predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu je tako omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike. Pomen Nacionalnega demografskega sklada je tudi v tem, da razbremeni državni proračun ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen.
Predlagani zakon zasleduje cilj poenostavitve strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti.
Končna ocena škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami in točo med 29. junijem in 1. julijem 2020
Vlada je na redni seji potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami in točo med 29. junijem in 1. julijem 2020 na območju Koroške, Podravske, Zahodnoštajerske in Zasavske regije, ki v devetih občinah skupno znaša 6.762.930,66 evra. Škodo je 4. septembra 2020 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 166.310,56 evra, delna škoda na stavbah 27.109,58 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 1.287.417,70 evra, škoda na vodotokih 5.084.249,69 evra, škoda na gozdnih cestah 148.868,13 evra in škoda na državnih cestah 48.975,00 evra.
Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2020 (3.231.957,70 evra) in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Državna komisija lahko izjemoma potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je bila ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja, pa je oškodovanec predhodno storil vse, da bi bila škoda ocenjena v skladu s predpisi oziroma predpisano metodologijo. Potrjeno ponovno oceno škode Državna komisija pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. O ponovni oceni škode mora Ministrstvo za okolje in prostor seznaniti vlado ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče.
Vlada je potrdila tudi stroške ocenjevanja škode zaradi neurij s poplavami in točo med 29. junijem in 1. julijem 2020, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skupni višini 508,00 evra, ki se bodo pokrili iz proračunske rezerve.
Vlada je naložila pristojnim ministrstvom, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem finančnih sredstev lokalnim skupnostim za uresničitev razvojnih projektov
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem finančnih sredstev lokalnim skupnostim za uresničitev razvojnih projektov.
Vlada na poslansko vprašanje glede napovedanih infrastrukturno-razvojnih projektih lokalnih skupnosti v bodoči kohezijski in postkarantenski finančni ovojnici odgovarja, da financiranje občin v RS ureja Zakon o financiranju občin.
Pojasnjuje, da so ostali lastni davčni viri v večini namenjeni financiranju t.i. neobveznih in razvojnih nalog, ki se na odhodkovni strani proračunov občin izkazujejo kot investicijski odhodki in investicijski transferi. Najpomembnejši lastni davčni vir je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki predstavlja približno 10 % prihodkov občin, kar znaša 224,8 milijonov evrov v letu 2019. Za izgradnjo občinske gospodarske javne infrastrukture investitorji prispevajo tudi del sredstev s plačilom t.i. komunalnega prispevka, uporabniki storitev pa prispevajo del sredstev, ki so namenjena izgradnji in obnovi občinske gospodarske javne infrastrukture, s plačilom t.i. omrežnine. Za izvajanje razvojne funkcije občine namenjajo tudi druge davčne prihodke, koncesijske in okoljske dajatve, prihodke od stvarnega in finančnega premoženja itd.
Občinam so zagotovljena tudi dodatna sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje posamezne naloge ali programa, investicij in skupno opravljanje nalog občinske uprave, za kar so občine lani prejele 94,7 milijonov evrov. Od tega so občine v letu 2019 lahko koristile 34,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev, enak del pa so lahko še dodatno koristile kot povratna sredstva v obliki zadolžitve. V letu 2020 se nepovratna sredstva povišajo za 1 odstotek, povratna pa znižajo za 1 odstotek, tako da bodo občine lahko koristile nepovratna sredstva v višini 48,6 milijonov evrov, povratna pa v višini 24,3 milijonov evrov. Sredstva dodeljuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na podlagi vsakoletnega poziva.
Občinam lahko koristijo tudi sredstva za sofinanciranje investicij v višini odobrenih sredstev v okviru strukturne in kohezijske politike EU, preko katere se v programskem obdobju 2014-2020 izvaja 363 projektov v skupni vrednosti 657 milijonov evrov, od tega znaša prispevek občin 274 milijonov evrov oz. 43 odstotkov vseh stroškov.
Pomemben vir financiranja investicij je zadolževanje občine za izvrševanje občinskega proračuna, na podlagi katerega se lahko občina v tekočem proračunskem letu zadolži za investicije, predvidene v občinskem proračunu. Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 se lahko zadolži, v kolikor odplačilo določenih obveznosti ne preseže 10 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja. V letu 2019 so se občine lahko zadolžile v takšni višini, da obveznosti iz naslova posojil ne bi presegale 159,2 milijonov evrov, dejansko pa so imele 90,6 milijonov evrov obstoječih obveznosti na letnem nivoju, kar pomeni, da bi se lahko dodatno zadolžile.
Vlada dodaja, da Ministrstvo za finance spremlja realizacijo proračunov 212. občin, pri čemer so vsi odhodki v letu 2019 znašali 2.232,3 milijonov evrov, občine pa so realizirale tudi za 757 milijonov evrov investicijskih odhodkov in investicijskih transferov.
Vlada odgovorila poslancu v zvezi z infrastrukturno-razvojnimi izzivi lokalnih skupnosti
Poslanec je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z infrastrukturno-razvojnimi izzivi lokalnih skupnosti. Po mnenju poslanca so slovenske lokalne skupnosti še vedno pred številnimi infrastrukturno-razvojnimi izzivi, ki jih je treba nasloviti tudi s sredstvi evropske kohezijske politike in evropskega svežnja za okrevanje. Poslanca zanima, kako bo vlada pristopila k tej problematiki. Prav tako sprašuje, ali bomo kot država stremeli k združevanju manjših parcialnih projektov v večje vsebinsko-logične izvedbene celote.
Vlada odgovarja, da se zaveda pomena vloge lokalnih skupnosti, zato potrebe občin in njihovih prebivalcev vključuje med načrtovane cilje razvojnih politik. Pri izvajanju razvojnih politik v trenutni in tudi prihodnji finančni perspektivi Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) usmerja izvajalce k snovanju večjih razvojnih projektov, ki naslavljajo široko skupino deležnikov. SVRK bo tudi v prihodnje podpirala izvajanje razvojnih politik na način, ki bo usmerjen v preprečevanje drobljenja razvojnih sredstev na manjše projekte. Ključnega pomena so enakovredna obravnava vseh deležnikov, doseganje zastavljenih ciljev ter uspešno zaključeni projekti.
Vlada je potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost
Vlada se je na današnji seji seznanila in potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornosti, ki bo podlaga za koriščenje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost – RRF. Sloveniji je v tem okviru na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.
Voditelji držav članic so na Evropskem svetu 21. julija 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir evropskega financiranja. Na časovnici do leta 2029 bo upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.
Slovenija bo lahko v naslednjih šestih letih iz Instrumenta za okrevanje koristila okvirno 5,7 milijarde evrov. Poleg sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: RRF) v višini 5,2 milijarde evrov bo lahko črpala tudi 312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 129 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, in 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja.
Potem ko je vlada 27. avgusta 2020 potrdila Izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: načrt), v katerih je opredelila okvirne vsebine oziroma predvidena področja financiranja iz sredstev RRF, je danes potrdila osnutek načrta.
Načrt izhaja iz reform in strukturnih sprememb na petih področjih, ki jim sledijo naložbe, ki bodo reforme in strukturne spremembe podprle. V podporo reformam je predvideno skupaj 334 milijonov evrov nepovratnih sredstev, projektom pa 1,705 milijarde evrov nepovratnih in 2,933 milijarde evrov povratnih sredstev.
Struktura po petih področjih je sledeča:
- največji delež zavzema trajnostni in zeleni prehod, in sicer 705 milijonov evrov nepovratnih in 1, 600 milijarde evrov povratnih sredstev;
- sledi podporno okolje za podjetja z 191 milijonov evrov nepovratnih in 828 milijonov evrov povratnih sredstev;
- za področje digitalizacije (Digitalna Slovenija) je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih in 205 milijonov evrov povratnih sredstev;
- področju izobraževanja (na znanju temelječa družba) namenjamo 322 milijonov evrov nepovratnih in 105 milijonov evrov povratnih sredstev,
- turizmu in kulturi pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.