V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČLANICE KOČEVJE, BREZOVICA, VOJNIK, LOŠKI POTOK, MIREN IN KOSTANJEVICA.

Iskrene čestitke!

Sekretariat SOS

 

USPEŠNI PROJEKTI OBČIN

Občina Moravske Toplice: Obnovljena Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci prinesla veliko veselje 1/1

Izvedba: 2021 – 2022

Financiranje: MIZŠ, Občina Moravske Toplice

S projektom sta si Občina Moravske Toplice in Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci zadali novogradnjo pomožne večnamenske stavbe, nadstrešek za I. triado in rekonstrukcijo dvojezične osnovne šole. Rekonstrukcija je bila velik izziv, zaradi povečanega obsega rušitvenih del, ki so bila potrebna zaradi prisotnost vlage na veliko več površinah, kot je bilo s projektom predvideno. Notranjost dvojezične šole Prosenjakovci je obnovljena, veselje otrok in zaposlenih pa nepopisno. S celovito prenovo so pridobili obnovljene učilnice, svetle hodnike, prostorno jedilnico, novo učilnico za gospodinjski pouk, posodobljeno kuhinjo, računalniško učilnico in knjižnico ter preurejene sanitarije. Šola je z novo električno napeljavo, vodovodnim in ogrevalnim sistemom postala varnejša, računalniško omrežje in ozvočenje šole pa predstavljata pomemben korak naprej pri uvajanju novih vsebin in udejanjanju novih idej. S takšno obnovo so pridobili učenci in zaposleni boljše pogoje za delo in bivanje v šoli. Dela so se nadaljevala z gradnjo pomožne večnamenske stavbe in nadstreška terase I. triade.

Foto: Občina Moravske Toplice

NOVICE SOS

Drugi sestanek z ministrom Brežanom na temo problematike urejanja prostora in pridobivanja gradbenih dovoljenj 2/1

V petek, 30. septembra 2022 je potekal drugi sestanek med reprezentativnimi skupnostmi občin in ministrom za okolje in prostor, Urošem Brežanom ter njegovimi sodelavci. Osrednja tema diskusije so bili izzivi na področju urejanja prostora in pridobivanje gradbenih dovoljenj. V povezavi s tem so obravnavali naslednje problematike: projektantsko delo, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, usklajevanje namenske rabe prostora za novi kataster in usklajevanje občinskih aktov na področju voda ter varstva kmetijskih zemljišč.

Pogovori in obravnave omenjenih in sorodnih problematik se bodo v prihodnjih tednih še nadaljevale.

Prostorski in okoljski vidik testnega odloka o urejanju zelenih površin 2/2

V petek, 30. 9.2022 je potekalo 25. srečanje ožje delovne skupine za pripravo Odloka o urejanju podobe naselij in krajine (OUNK) pri SOS. 

Članice in člani so pregledali posamezne člene osnutka Odloka o urejanju zelenih površin v Občini Kočevje, ki bo poleg splošnih, prehodnih ter končnih določb pokrival vzdrževanje zelenih površin, sajenje in vzdrževanje zelenih površin v lasti občine, varovanje zelenih površin (pred samostojnim posekom in poseganjem, pri izvajanju drugih posegov v prostor), kataster zelenih površin, izvedbo sajenja, vzdrževanja in varovanje ter prekrškovne določbe.

Med razpravo je bilo izpostavljeno, da vsebina odloka ne obsega zgolj prostorski vidik obravnave, temveč tudi okoljski. Prav tako urejanje tovrstnega področja izpostavlja potrebo po ustreznem sodelovanju občinskih oddelkov za urejanje prostora in gospodarskih javnih služb.

Priprava prostorskih izvedbenih aktov, komunalni prispevek in grajeno javno dobro 2/3

V četrtek, dne 29.9.2022 je v zvezi z novo prostorsko-gradbeno zakonodajo potekal v organizaciji SOS spletni seminar “Grajeno javno dobro, komunalni prispevek za obstoječo opremo ter izzivi pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov”.

S strani Ministrstva za okolje in prostor sta znanje delila Mihael Fonda in Damjan Dolar. Spregovorila sta o kvaliteti obstoječih podatkov z vidika njihove končne uporabe, zakonodajnem okvirju, samostojnemu postopku tehnične posodobitve, načelih za izvedbo postopka, načinu izvedbe postopka, pripravi vhodnih podatkov, analizi podatkov, izvedbi uskladitve grafičnega prikaza NRP, ZKP-izvorni > ZKP-2022 > ZKN-2022 > ZKN-veljavni, elaboratu tehnične posodobitve, formalizaciji tehnične posodobitve (samostojni postopek TP OPN, redni postopek OPN) ter metodologiji TP OPN (Pilot MOP). Kot zadnja sta bila predstavljena še ukrep eMOP (digitalna preobrazba prostora in okolja) ter projekt “GreenSLO4D – Zeleni slovenski lokacijski okvir”.

V nadaljevanju seminarja je Marinka Konečnik Kunst iz ZUM slušatelje opolnomočila z vsebinskim vložkom vezanim na komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo. Prispevek je obsegal predstavitev pravnih podlag, splošnih določil o KP, KP za obstoječo komunalno opremo, uporabo nadomestnih podlag, odmero in plačilo KP, posebne primeri odmere KP, obročno odplačevanje KP, oprostitve plačila KP (zakonske, občinske), pretekla vlaganja v KO, prispevek za začasne objekte kot tudi napotke delovanja v prehodnem obdobju.

Kot zadnji je svoj del predstavil še Luka Ivanič iz MP in sicer je pričel z obrazložitvijo sistema grajeno javno dobro. V duhu današnje predstavitve je izpostavil primer javnega dobrega v povezavi z ZUreP-3, za katerega je med drugim povedal, da predstavlja sistemski in področni zakon za urejanje javnega dobra. Kot primer je navedel javne površine, ki so praviloma urbano javno dobro predvsem zaradi lokacije, kjer se nahajajo. Last (grajenega) javnega dobra je “obvezna” ali “neobvezna”. V zvezi s tem je poudaril, da so javne površine lahko javno dobro, ki je lahko javna last. V drugem delu je izpostavil še grajeno javno dobro in minimalno komunalno oskrbo.

Predstavnice in predstavniki SOS, ZMOS in ZOS protestno zapustili sestanek z ministrom za finance 2/4

Vse tri predstavniške organizacije so včeraj, 27. septembra 2022, po slabi uri sestanka z ministrom za finance glede višine povprečnine za leto 2023 tega protestno zapustili, zaradi popolnega nerazumevanja sistema financiranja občin, dela, ki ga občine opravljajo ter v zvezi s tem predlogom, koliko je država občinam, za izvajanje zakonskih nalog pripravljena sploh zagotoviti.

 

Sistem financiranja občin določa, da mora državna raven, za zakonske naloge, ki jih morajo občine v skladu z zakoni opravljati, zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva. To terja z Ustavo določena finančna avtonomija lokalne samouprave, v izogib oblastnim intencam, da na račun občin vedno znova in znova prenašajo naloge, za katere pa ne zagotovijo potrebnih finančnih sredstev. Na včerajšnjem sestanku smo ponovno slišali misli o nujnosti uokvirjanja v zmožnosti države, opozorila, da standardi na številnih področjih presegajo finančne (z)možnosti celotne države. Opozorila, o katerih bi se najprej morala pogovoriti ministrska ekipa in nato poslanke in poslanci, saj so vsi ti tisti, ki določajo in odločajo o zakonskih nalogah občin. Obravnava občin kot stroškovne postavke znotraj državnega proračuna je nesprejemljiva in žaljiva. Občine so ustanovljene za to, da se lahko naloge, ki so lokalnega značaja in za državljanke in državljane pomembne (vrtčevsko varstvo, šolanje, blaženje socialnih stik, delovanje gasilcev,…), opravljajo bližje ljudem, saj je to učinkovitejše, bolj kakovostno in tudi cenejše, kot pa, če bi tovrstne naloge opravljala država. Zakon o financiranju občin skozi sistem financiranja občin na nek način določa pogodbeno razmerje med občinami in državo, ki pa ga država s podfinanciranjem obveznosti občin vedno znova krši.

 

Skupnost in združenji smo včeraj predstavili nove predloge glede financiranja občin v letu 2022 in 2023. Pričakujemo neposredno (iz povprečnine izvzeto) financiranje dogovora države s sindikati javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico tako za leto 2022 kot leto 2023. Država se namreč o plačah pogaja tudi v imenu in za račun občin, zato je nujno, da ta sredstva tudi zagotovi.

 

Po izvzetju stroškov rasti dela v višini 33 mio za leto 2023 je bil naš predlog povprečnine v višini 719,63 €, ki upošteva rast stroškov izvajanja zakonskih nalog v letih 2021 in 2022. Skupnost in združenja občin smo predlagali realno povprečnino, saj stroški občin v letu 2022 nevzdržno rastejo. Izračuni Skupnosti občin Slovenije kažejo, da so se stroški za izvajanje zakonskih nalog v prvih osmih mesecih zvišali za 94 € na prebivalca, kar pomeni, da bodo občine v letu 2022 imele za izvajanje zakonskih nalog stroške v višini 776,86 €. Ker se zavedamo izzivov države pri financiranju vseh nalog, smo predlagali povprečnino, v skladu s katero bodo občine iz lastnih sredstev že krile stroške izvajanja zakonskih nalog v višini 43 € na prebivalca. Tako bodo občine same financirale stroške zakonskih nalog v višini 88 milijonov evrov.

 

Minister je v odzivu ponovno govoril o možnostih občin, da primanjkljaje iz naslova financiranja zakonskih nalog zagotovijo skozi lastna, razvojna sredstva. Tudi tako, da dodatno obremenijo svoje občanke in občane z višjimi položnicami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali tako, da namenska sredstva (komunalni prispevek…) porabijo tako, da kršijo sprejeto zakonodajo. Takšni predlogi potrjujejo uvodoma zapisano, tj. popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin. Ponudba o 20 € (približno 3% povprečnine) za leto 2023 je, ob dejstvu, da so se stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 € (15%), je bila po mnenju vseh prisotnih predstavnic in predstavnikov občin nespodobna in žaljiva tako za občine kot za njene občane.

 

Skupnost in združenji občin pričakujemo predloge države, ki bodo primerni in primerljivi višini stroškov izvajanja zakonskih nalog, nalog za katere se je državna raven odločila, da jih morajo občine izvajati. Pričakujemo, da se občin v kriznih časih ne sili v dodatno obdavčevanje občank in občanov, v protizakonito delovanje in porabo razvojnih sredstev za namene izvajanja zakonskih nalog.

 

Vir grafičnih prikazov: Skupnost občin Slovenije

Mednarodna delavnica partnerjev projekta SOLICO na temo solidarnosti med in po zdravstveni krizi COVID-19 2/5

V okviru projekta SOLICO je dne 22.9.2022 potekala mednarodna delavnica v Sarajevski regionalni razvojni agenciji SERDA na temo “Solidarnost med in po zdravstveni krizi (povzročeni s koronavirusom)”. Cilj projekta je pomagati pri premagovanju pandemije COVID-19 kot največje krize evropskih družb po drugi svetovni vojni. Delavnice se je udeležila tudi predstavnica SOS.

Predstavnice in predstavniki sodelujočih držav so razpravljali o fazah razvoja in obvladovanja zdravstvene krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Poudarek delavnice je bil na oblikovanju priporočil in smernic za obvladovanje prihodnjih kriz. Govora je bilo tudi o vplivu in stopnji  vključenosti javnih institucij, civilne družbe in državljanov Bosne in Hercegovine v času pandemije COVIDA-19 in izmenjavi informacij ter dobrih praks, ki jih lahko uporabimo za podobne situacije v prihodnost.

V drugem delu mednarodne delavnice je tekla beseda o nevladni organizaciji »Tim prostovoljcev – Heroji ulica« in »Pomozi.ba«, ki so predstavili svoje delo in aktivnosti v času pandemije ter tako izmenjali znanja in izkušnje o kriznem upravljanju, ki ga je povzročila pandemija COVID-19.

Ob zaključku delavnice je potekala odprta debata v kateri so si sodelujoče države med seboj izmenjale izkušnje in kako so se one soočile z pandemijo COVID-19.

EVIDENTIRANJE

Evidentiranje v Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS 3/1

Na podlagi poziva Državni zbor k predlaganju kandidatk ali kandidatov za člane Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS je Predsedstvo SOS na 20. seji, 14. septembra 2022, sprejelo sklep o začetku evidentiranja kandidatk in kandidatov za člane sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS.

 

V Svet fundacije bo imenovan en član na predlog Skupnosti občin Slovenije.

 

Do 7. oktobra 2022 nam na naslov info@skupnostobcin.si posredujte predloge za kandidate z naslednjimi podatki:

  • osebno ime
  • datum rojstva
  • stalno prebivališče in naslov za vročanje, če ni enak stalnemu prebivališču
  • naziv delodajalca in delovno mesto oziroma delo, ki ga opravlja
  • pisno izjavo kandidata, da soglaša s kandidaturo
  • pisno izjavo kandidata, da je seznanjen s pogoji tretjega odstavka 10. člena ZLPLS in jih izpolnjuje
  • kratko utemeljitev predloga.

 

V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZLPLS člani Sveta Fundacije opravljajo svoje delo nepoklicno. Državni zbor imenuje člane Fundacije za dobo petih let in so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani na to funkcijo.

 

V skladu s tretjim odstavkom 10. a člena ZLPLS člani Sveta Fundacij ne morejo biti osebe, ki:

  • niso polnoletne ali niso poslovno sposobne
  • so zaposlene na fundaciji
  • opravljajo nadzor nad fundacijo
  • so odgovorne osebe oz. zastopniki v organizaciji, ki so prejemnice finančnih sredstev fundacije
  • so funkcionarji po predpisih s področja integritete in preprečevanja korupcije
  • so funkcionarji v državnih organih
  • so zaposleni v Loteriji Slovenije d. d.
  • so osebe, ki imajo v lasti več kot en odstotek kapitala ali upravljavskih pravic ali glasovalnih pravic v Loteriji Slovenije d. d.
  • so člani vodstev političnih strank

 

Na podlagi posredovanih predlogov bo Mandatno-volilna komisija predvidoma na decembrski seji oblikovala predlog sklepa o imenovanju članov in ga posredovala v odločitev Državnemu zboru.

ZAKONODAJA

Uredba o dopolnitvi Uredbe o upravnem poslovanju 4/1

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo Uredbo o dopolnitvi Uredbe o upravnem poslovanju (v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki odpravlja krajevno pristojnost upravnih enot v postopku spremembe podatka o spolu in vpisu spremembe podatka o spolu v matični register.

Vljudno vas prosimo, da Predlog pregledate na povezavi TUKAJ in morebitne pripombe, predloge oziroma mnenje posredujete najpozneje do ponedeljka, 3. 10. 2022, na naslov neza.jager@skupnostobcin.si.

Predlog Zakona o državnih simbolih 4/2

Obveščamo vas, da je v javni obravnavi predlog Zakona o državnih simbolih.

Cilji novega zakona, ki ureja državne simbole so naslednji:

  • združevanje celotne materije, ki ureja državne simbole v enem zakonu;
  • posodobitev pravil rokovanja z državnimi simboli skladu z uvelavljenimi grboslovnimi, zastavoslovni in muzikološkimi standardi;
  • posodobitev grafičnih prilog v skladu s sodobnimi oblikovalskimi standardi; posodobitev zakona v terminološkem ter sistemskem smislu;
  • jasnejši zapis pravil o svobodi uporabi zastave, katerih namen je vzpodbuditi državljane in državljanke k pogostejši uporabi zastave;
  • pridržanje pravice do uporabe grba za državo in niene institucije.

Cilj novega zakona ni v spremembi kateregakoli od državnih simbolov, saj so le ti jasno definirani v Ustavi Republike Slovenije in se z zakonom ne morejo spreminiati.

Vljudno vas prosimo, da predlog pregledate na povezavi TUKAJ in morebitne pripombe, predloge oziroma mnenje posredujete najpozneje do četrtka, 13. 10. 2022, na naslov neza.jager@skupnostobcin.si.

Predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije 4/3

Obveščamo vas, da je v javni obravnavi predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki obravnava naslednje:

  • OBMOČJA PREDNOSTNEGA UMEŠČANJA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
  • PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN DOVOLJEVANJE (posebnosti postopkov prostorskega načrtovanja OVE, posebnosti celovite presoje vplivov na okolje, posebnosti presoje vplivov na okolje, kakovost dokumentacije, drugi ukrepi)
  • DOPUSTNA SPREMLJAJOČA RABA (spremembe in dopolnitve v povezavi z zakonom o cestah, z zakonom o vodah, zakonom o rudarstvu, zakonom o kmetijskih zemljiščih, zakonom o varstvu okolja, zakonom o gozdovih)
  • PRIKLJUČITEV NA ELEKTROENERGETKI SISTEM
  • DRUGE DOLOČBE (splošne, inšpekcijske in kazenske določbe)

Vabljeni k vpogledu predloga TUKAJ. Morebitne pripombe, predloge oziroma mnenje nam lahko posredujete v OBRAZCU najpozneje do ponedeljka, 17. 10. 2022, na ana.plavcak@skupnostobcin.si

Predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu 4/4

V pripravi je predlog predpisa zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriv a v prometu, do katerega lahko dostopate TUKAJ. Predlog med drugim obravnava naslednja področja relevantna za občine:

  • ELEKTRIČNA POLNILNA INFRASTRUKTURA ZA VOZILA, PLOVILA IN MIRUJOČE ZRAKOPLOVE – Polnilna infrastruktura za cestna vozila (Lokalni načrti za električno polnilno infrastrukturo, zagotavljanje, pridobivanje in oddajanje zemljišč)
  • MEHANIZMI ZA SPODBUJANJE PREHODA NA ALTERNATIVNA GORIVA V PROMETU (digitalna platforma za spodbujanje investicij v polnilno infrastrukturo)
  • FINANCIRANJE UKREPOV ZA SPODBUJANJE PREHODA NA ALTERNATIVNA GORIVA V PROMETU (sofinanciranje ukrepov akcijskega načrta)

Vabljeni k pregledu predloga. Morebitne pripombe, predloge oziroma mnenje nam lahko posredujete najpozneje do srede 21.12. 2022, na ana.plavcak@skupnostobcin.si

Vabilo k sodelovanju v procesu priprave – Predlog Zakona o podnebnih spremembah 4/5

Zaradi horizontalnosti podnebnih sprememb in njene medsektorske narave je v proces priprave Predloga Zakona o podnebnih spremembah predvidena vključenost tudi pripravljavcev zakonodaje z ostalih segmentov delovanja družbe, kot so šolstvo, zdravstvo, urejanje prostora, gradnja objektov, kmetijstvo, promet, idr.. Ti bodo specifična vprašanja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe naslovili v zadevnih sektorskih zakonodajnih, strateških in ostalih dokumentih.

Osnutek zakona bo, med drugim, vseboval:

  • temeljne določbe, ki opredeljujejo predmet zakona, relevantne izraze, namen in cilj zakona ter načela;
  • strateške dokumente in akcijske načrte, ki obsegajo postopke, vezane na ReDPS50, nacionalno energetsko-podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam in ostale strateške dokumente ter akcijske načrte na občinski ravni;
  • ukrepe s področja podnebnih sprememb, ki se navezujejo na vsebine področij zmanjševanja emisij TGP iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami TGP, prometa, kmetijstva, rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), fluoriranih TGP, ukrepih na drugih področjih;
  • ekonomske in finančne instrumente kot je na primer sistem trgovanje s pravicami do emisije TGP, določbe vezane na delovanje Sklada za podnebne spremembe, okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in ostali finančni instrumenti;
  • zaveze glede vodenja evidenc, upravnih postopkov in poročanja skladno z Uredbo (EU) št. 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov;
  • posvetovalna telesa, vključenost civilne družbe;
  • in inšpekcijsko nadzorstvo ter kazenske določbe.

Da bo zakon res vseobsegajoč, v proces priprave vabijo vse zainteresirane deležnike. Vaše pripombe in predloge glede potencialnih vsebin podnebnega zakona nam lahko posredujete na ana.plavcak@skupnostobcin.si  do srede, 19. oktobra 2022.

(vir: povzeto po gov.si )

DOGODKI SOS

5.10. / Dopustnost sklepanja dodatkov k pogodbam ter aktualna praksa DKOM 5/1

Stanje na trgu močno vpliva na izvajanje javnih naročil.  Nastala je situacija v zvezi s katero ne obstaja bogata sodna in pravna praksa, kar mestoma povzroča negotovost, kako posamezno situacijo zakonito obravnavati.

Naročniki prejemajo zahtevke za dvig cene in se soočajo z vprašanji kot so:

  • Kdaj je sprememba pogodbe dopustna?
  • Ali se lahko prizna dvig samo na podlagi indeksa?
  • Kakšna dokazila moram zahtevati?
  • Kako naj se formulira dodatek?
  • Kaj moram navesti v uradni zaznamek?
  • Kdaj lahko govorimo o nepredvidljivih okoliščinah?
  • Je res, da se Pravilnik o valorizaciji (ne)uporablja?
  • Lahko valoriziram denarno obveznost, če to ni bilo predvideno v pogodbi?
  • Ali se omejitev nad 10%  iz 656. člena OZ nanaša na celotno pogodbeno vrednost ali na posamezno postavko?
  • Ali se lahko sklene dodatek, v katerem se dogovori za vmesna avansna plačila s čimer se omeji možnost dviga cen?
  • Ali se lahko izloči določene postavke v fazi izvedbe pogodbe?
  • Kaj mi mora predložiti dobavitelj, da se bo lahko podaljšal rok izvedbe?

Poleg aktualnih vprašanj vezanih na situacijo nestabilnega trga, pa se bo na seminarju izpostavilo tudi novejšo prakso Državne revizijske komisije v zvezi z instituti kot so:

  • Določitev pogojev za sodelovanje
  • Zavrnitev ponudb
  • Neobičajno nizka ponudba
  • Dopolnitev ponudb
  • Konkurenčnem postopek s pogajanji po b. točki prvega odstavka 44. člena ZJN-3
  • Pravočasnost zahtevka za revizijo

Predavala bo Milena Basta Trtnik, univ. dipl. pravnica, strokovnjakinja na področju javnega naročanja, koncesij, javno zasebnega partnerstva, poslovanja subjektov javnega prava ter projektnega vodenja. Kot nekdanja dolgoletna svetovalka na Državni revizijski komisiji in z večletnim delovanjem v okviru svetovalnega podjetja, ima veliko izkušenj in znanja z omenjenih področij.

Predlog dnevnega reda:

9.00 – 10.15 Spremembe pogodbe
10.15 – 10.30 Odmor
10.30 – 11.45 Dodatki k pogodbam
11.45 – 12.00 Odmor
12.00 – 13.00 Praksa Državne revizijske komisije

– vpogled  ponudbe

13.00 – 13.15 Vprašanja in odgovori

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

11.10. / Dostopna in sodobna spletna stran 5/2

Sodobni trendi tudi občine vodijo v pregledno in celovito posredovanje informacij preko elektronskih medijev. Spletišča in mobilne aplikacije prevzemajo vedno pomembnejšo vlogo pri stiku z občani, kar vključuje vse segmente interakcije:

  • posredovanje pomembnih novic
  • uporabo storitev
  • zbiranje odzivov
  • objavo kontaktnih podatkov
  • objavo in navodila za različne postopke.

Vsebine objavljene na spletnih straneh, tudi socialnih omrežjih in v mobilnih aplikacijah, morajo biti v skladi z Zakonom o dostopnosti spletišč, dostopne vsem uporabnikom, zlasti tistim z različnimi oblikami oviranosti.

V obdobju pred lokalnimi volitvami, ko bodo spletna mesta še posebej polna različnih informacij, želimo na izobraževanju Dostopna in sodobna spletna stran pregledati glavna določila Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij ter najpogostejše težave, do katerih prihaja pri zagotavljanju dostopnosti. Zato bosta v prvem delu izobraževanja z nami predstavnika Službe vlade za digitalno preobrazbo in Inšpekcije za informacijsko družbo pri Ministrstvu za javno upravo. V drugem delu izobraževanja bomo pogledali, kakšna naj bi bila funkcionalna in sodobna spletna stran tako za uporabnika kot urednika. Na praktičnem primeru Portala GOV.SI se bomo seznanili, kako v razvoj in prenovo spletnega mesta vključiti uporabnike (tudi predstavnike ranljivih skupin kot so starejši, gluhi, slepi). Tudi ti nam bodo skozi izkušnje in primere iz svojega zornega kota predstavili svojo uporabniško izkušnjo z občinskimi spletnimi stranmi.

 

PREDAVALI BODO

  • Jasna Močnik, sekretarka na Sektorju za digitalno vključenost, Služba vlade za digitalno preobrazbo
  • Dragan Petrović, direktor Inšpekcije za informacijsko družbo, Inšpektorat za javni sektor, Ministrstvo za javno upravo
  • Tina Kuliš, vodja projekta Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave, Ministrstvo za javno upravo
  • predstavnik Zveze gluhih in naglušnih
  • predstavnik Zveze slepih in slabovidnih

 

URNIK

10.00 – 10.30 Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, Jasna Močnik, Služba vlade za digitalno preobrazbo
10.30 – 11.00 Pomanjkljivosti in nedoslednost pri zagotavljanju dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij
11.00 – 11.30 Vprašanja
11.30 – 11.45 Odmor
11.45 – 12.20 Kako vključiti uporabnika v proces prenove spletnega mesta (primer portal GOV.SI)
12.20 – 12.35 Spletne vsebine za slepe in slabovidne – izkušnje in primeri, Zveza slepih in slabovidnih
12.35 – 12.50 Spletne vsebine z vidika gluhih in naglušnih – izkušnje in primeri, Zveza gluhih in naglušnih

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

DOGODKI DRUGIH

26.8. - 21.10. / Posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, preliminarno posvetovanje 6/1

Na Ministrstvu za infrastrukturo so pričeli s procesom posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

Tekom poletja so posodobili spletno platformo »Nacionalni energetski in podnebni načrt«, ki je dostopna na Portalu Energetika. Platforma NEPN služi kot osrednje spletno mesto, kjer so objavljene in zbrane vse informacije o aktivnostih NEPN. V sodelovanju s konzorcijem institucij NEPN, ki procesu posodobitve NEPN zagotavlja strokovno in tehnično podporo, je bil pripravljen Okvirni načrt sodelovanja z javnostjo.

V obdobju od avgusta 2022 do junija 2024 bodo potekali trije obsežnejši sklopi posvetovanja z javnostjo, ki bodo obsegali:

  •  preliminarno posvetovanje z javnostjo (jeseni 2022),
  • javno predstavitev prvega predloga posodobitve NEPN (spomladi 2023),
  •  javno razgrnitev končnega predloga posodobitve NEPN ter formalno posvetovanje z javnostjo (spomladi 2024).

Konec avgusta so tako začeli s preliminarnim posvetovanjem z javnostjo glede temeljnih usmeritev za posodobitev NEPN, ki bo trajalo od 26. avgusta 2022 do 21. oktobra 2022.

Preliminarno posvetovanje z javnostjo bo obsegalo naslednje tematske sklope:

  • spletno posvetovanje o ciljih in usmeritvah za posodobitev NEPN (26. avgust – 21. oktober),
  • javno predstavitev (28. september 2022),
  • ciljne posvete z deležniki (v oktobru oz. novembru)

Vljudno vabimo k spletnemu posvetovanju in na javno predstavitev, ki bo potekala v sredo, 28. septembra, od 10.00 do 12.00 na Fakulteti za elektrotehniko v veliki predavalnici (P1).

V priponki se nahaja Odprto vabilo k sodelovanju v procesu posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije z več informacijami in delujočimi povezavami na Portal Energetika, kjer se nahajajo vse informacije glede posodobitve NEPN.

Dodatne informacije najdete na naslednjih povezavah: Novica o začetku predhodnega posvetovanja oz. Novica z vabilom na javno predstavitev

3. 10. / Uvodni tečaj v upravljanje osnovnih sredstev za vodni sektor 6/2

V sklopu mreže NALAS bo potekalo spletno izobraževanje na temo upravljanja z osnovnimi sredstvi v sektorju voda. Spletni tečaj Uvod v upravljanje sredstev za vodni sektor bo potekal v srbskem jeziku in se bo pričel 3. oktobra 2022. Tečaj ima 6 modulov in bo v celoti trajal 8 tednov. Udeležba je brezplačna, udeleženci, ki zaključijo tečaj pa prejmejo potrdila. Tečaj moderira ga. Maja Medenica iz Centra za upravljanje premoženja Beograjskega vodovoda, koordinira pa ga Miodrag Količ iz mreže NALAS. Vse podrobnosti o tečaju so na voljo TUKAJ.

V kolikor ste zainteresirani, nam to sporočite na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 29. septembra.

5. in 6. 10. / Usposabljanje za predstavnike občin o načelih in značilnostih mladinskega dela 6/3

Če ste uslužbenec/uslužbenka, ki na občini dela na področju mladine, vas zanima razvoj področja, potrebujete več znanja in informacij ali Politik/političarka, funkcionar/funkcionarka na občini ali v občinskem svetu in menite, da so mladi pomemben del vaše skupnosti, bi radi več naredili za njih in z njim, potem je usposabljanje za predstavnike občin o načelih in značilnostih mladinskega dela za vas! Usposabljanje bo od 5. do 6. oktobra 2022 v Ljubljani. Za udeležence je brezplačno, prijavite se do vključno 20. septembra 2022 na tej povezavi.

Temeljni namen usposabljanja je dvig razumevanja in kakovosti mladinskega dela na lokalni ravni, vsebina pa se bo osredotočila na naslednja vprašanja:

  • O kom govorimo, ko govorimo o mladih? Katere so danes najbomembnejše značilnosti mladine in ali je mladina sploh enoznačna skupina?
  • Kakšne mehanizme lahko uporabi občina, da pride v stik z mladimi in jih podpre pri participaciji v lokalni skupnosti?
  • Kaj je mladinsko delo, njegov namen in katera načela zagotavljajo kakovostne pristope in aktivnosti? In kaj ni mladinsko delo?
  • Kako je mladinsko delo v Sloveniji organizirano? Kateri mehanizmi za podporo mladinskemu delu so na voljo na različnih ravneh?
  • Mladinsko delo na lokalni ravni je del širšega evropskega konteksta, ki skrbi za kakovost. Kateri so pomembni evropski dokumenti in procesi, na katere se lahko pri svojem delu oprete?
  • In nenazadnje, kako lahko kakovostno mladinsko delo prispeva k razvoju lokalne skupnosti? Zakaj torej sploh načrtno razvijati in spodbujati razvoj mladinskega dela v občini?

Več o usposabljanju je na voljo tukaj. Usposabljanje bo potekalo v prijetnem vzdušju, na voljo bo dovolj prostora za izmenjavo izkušenj in vprašanja.

12. 10. / Posvet Podnebne spremembe: kako se jim prilagajamo na lokalni ravni? 6/5

12. oktober 2022, 9.30 – 14.00

Dvorana Dijaškega doma Tabor, Kotnikova 4, Ljubljana

Za uspešno prilagajanje na podnebne spremembe moramo razumeti, kako te vplivajo na nas ter kako načrtovati politike in ukrepe, ki bodo zmanjšali ranljivost in povečali odpornost na vplive podnebnih sprememb. Zato vas vabimo na posvet o aktualnih izzivih prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji in o tem, kakšne naloge postavlja pred lokalne skupnosti.

Letošnje poletje je postavilo sporočila znanstvenikov iz Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) v nov, zelo nedvoumen okvir in precej razširilo razumevanje za nujno potrebno ukrepanje. Poleg dobro znanih globalnih prizadevanj za blaženje je izpostavilo tudi pomen prilagajanja na podnebne spremembe. Ukrepati moramo hkrati na obeh področjih, a prilagajanje zahteva posebno pozornost.

Na posvetu se bomo seznanili s trenutnim stanjem prilagajanja in načrti na nacionalni ravni. Pregledali bomo področja, na katera bodo podnebne spremembe najbolj vplivale, in spoznali prizadevanja občin, ki so že naredile pomembne prve korake. Z gosti z različnih področij in ravni upravljanja se bomo pogovarjali o aktualnih izzivih naslavljanja prilagajanja podnebnih sprememb in kako jih premostiti.

Več o vsebini dogodka si lahko preberete v prispevku.

PRIJAVA (Dogodek bo potekal v živo. Zaradi lažje organizacije dogodka in omejitve mest je prijava na dogodek obvezna.)

Prvi del dogodka bo namenjen predstavitvi poročila IPCC o prilagajanju na podnebne spremembe, kateri bodo sledile predstavitve o trenutnem stanju prilagajanja v Sloveniji ter tveganjih in izpostavljenosti, ki jih lahko pričakujemo. Spoznali bomo tudi praktične primere prilagajanja na lokalni ravni. V drugem delu dogodka se bodo gostje okrogle mize osredotočili na vprašanje, kako celovito nasloviti prilagajanje občin na podnebne spremembe, kateri so glavni izzivi in kako jih reševati.

Srečanje je namenjeno povezovanju in medsebojni podpori vseh, ki si na različnih nivojih upravljanja prizadevajo za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb.

VABILO IN PROGRAM (.pdf)

Dogodek poteka v okviru Podnebnih programov mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, ki ju sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

12. 10. / Gospodarstvo blaginje in obnovljiva rast v Sloveniji, Evropi, svetu 6/6

V torek, 12. oktobra 2022 od 10:00 do 12:00
Dvorana Borisa Podrecce, Univerza v Mariboru,
Slomškov trg 15, Maribor

Evropski zeleni dogovor je velikopotezen načrt, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ob tem bo zaščitila, ohranila in krepila naravno bogastvo EU ter varovala zdravje in dobro počutje državljanov pred okoljskimi tveganji in vplivi. Na podlagi modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, določa okoljske prednostne naloge. Zeleni dogovor je hkrati sestavni del strategije za izvajanje Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, predstavlja pa tudi rešilno bilko za izhod iz pandemije COVID-19 in drugih kriz, kot sta energetska in prehranska. Tako tudi Osmi okoljski akcijski program kot del zelenega dogovora določa dolgoročni prednostni cilj EU: »… da bodo najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev našega planeta ljudje dobro živeli v gospodarstvu blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je dosežena podnebna nevtralnost v Uniji ter kjer je raven neenakosti znatno zmanjšana…«

Blaginja vseh prebivalcev je tudi ključni del vizije Slovenije, izražene z besedami: »Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.« V strategiji je ekološki odtis vključen med vodilne kazalce za spremljanje stanja rabe naravnih virov s ciljem njegovega znižanja za 20 odstotkov do leta 2030.

 

Ob priložnosti obiska prof. Marka Anielskega v Sloveniji bo organizirano njegovo predavanje na Univerzi v Mariboru.
Prof. Mark Anielski, ki prihaja iz Kanade, je priznan strokovnjak za ekonomijo blaginje, trajnostni razvoj in ekološki odtis.
Predavanju bo sledil pogovor s prof. Anielskim.

Prijava:
Prijava je obvezna za vse udeležence, kotizacije ni.
Prijava na dogodek je na POVEZAVI
Rok za prijavo: 7. oktober ali do zapolnitve prostih mest.
Dogodek bo potekal na Univerzi v Mariboru in se bo v živo predvajal na spletni aplikaciji Zoom.
Dogodek bo potekal v angleščini.
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.

13. in 14.10. / Konferenca - Lokalna samouprava in spreminjajoče se razmerje med mesti in podeželjem 6/7

Vabimo vas na mednarodno konferenco v okviru projekta “Local Government and the Changing Urban-Rural Interplay (LoGov)”, ki bo potekala 13. in 14. oktobra 2022. NALAS v vlogi organizatorja in partnerja projekta LoGov vodi dejavnosti v okviru delovnega paketa 4, ki pokriva medvladne odnose.

Na konferenci bodo odlični govorci in raziskovalci spregovorili o dinamiki, pritiskih in rešitvah spreminjajočega se medsebojnega (so)delovanja mest in podeželja na področju funkcij, financ in struktur lokalnih oblasti ter medvladnih odnosov in sodelovanja državljanov.

Več informacij o programu najdete TUKAJ.

PRIJAVA je možna tukaj in poteka v dveh korakih (rok je 11. oktober 2022):

  1. Predhodna prijava: Najprej morate izpolniti obrazec za predhodno prijavo.
  2. Prijava: Po odobritvi predhodne registracije je treba opraviti dejansko registracijo.

Organizatorji obveščajo, da kljub besedilu na spletni strani (ki ga žal ni mogoče spremeniti), da “vam ni treba plačati, dokler ne prejmete odobritve”, vam nikoli ne bo treba plačati storitve, daj je udeležba na konferenci brezplačna.

Vabljeni k prijavi in poslušanju!

24. 10. / Zeleno javno naročanje živil za ponudnike 6/8

Ekološke kmetije in druge ponudnike ekoloških in certificiranih živil vabimo, da se udeležite brezplačnega izobraževanja, na katerem boste pridobili znanja na področju javnega naročanja. Vrednost javnih naročil živil je glede na dostopne podatke več kot 140 milijonov EUR letno, namen dogodka pa je, da tudi vi postanete del tega.
Predstavili vam bomo najpogostejše postopke javnega naročanja, pripravo uspešne ponudbe, uporabo portala javnih naročil ter vašo vlogo pri zagotavljanju živil, preverili pa bomo tudi kako naročanje živil poteka v praksi.
KDAJ: ponedeljek, 24. oktobra med 9:30 in 14:45
KJE: Hiša EU, Dunajska cesta 20, Ljubljana

Udeležba je brezplačna, prijava pa je mogoča na povezavi, najkasneje do 17. oktobra.
Za vsa vprašanja so vam na voljo na matej.cerovsek@gov.si in 01 478 7356.

Celotno vabilo je dostopno na povezavi TUKAJ.

VLADA RS

18. redna seja 7/1

Vlada potrdila proračuna za leti 2023 in 2024

Vlada je danes potrdila predlog sprememb proračuna za leto 2023 in predlog proračuna za leto 2024 s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Z njimi se odzivamo na nepredvidljive razmere in blažimo posledice draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, hkrati pa ohranjamo razvojno naravnanost z relativno visoko ravnijo investicij. Glavni poudarek dajemo zdravstvu, zelenim politikam in trajnostnemu razvoju.

Proračuna sta pripravljena v zelo negotovih razmerah in spremenljivih makroekonomskih okoliščinah, ki so povezane z vojno v Ukrajini in geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, ovirami v dobavnih verigah in epidemijo covida-19. V prvi polovici leta 2023 se zaradi zaostrenih razmer napoveduje umiritev gospodarske rasti, leta 2024 pa naj bi se pospešila.

Osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik se bo v teh dveh letih prepletala z ukrepi za blažitev draginje in izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih. Ohranjamo razvojno naravnanost proračuna z relativno visoko stopnjo investicij, podprto z evropskimi viri iz Mehanizma za okrevanje in odpornost za izboljšanje pripravljenosti na izzive zelenega in digitalnega prehoda.

V letu 2023 načrtujemo približno 13,38 milijarde evrov prihodkov, kar je 13 % več kot, je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2023. Odhodki bodo po načrtih dosegli 16,69 milijarde evrov oziroma 25 % več kot v sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj bi tako dosegel približno 3,31 milijarde evrov oziroma 5,3 % bruto domačega proizvoda.

Najvišjo rast odhodkov v letu 2023 glede na sprejeti proračun za to leto načrtujemo na politikah:

  • Intervencijski programi in obveznosti (+ 1,86 milijarde evrov na 2,24 milijarde evrov)
  • Zdravstveno varstvo (+ 335 milijonov evrov na 779 milijonov evrov)
  • Izobraževanje in šport (+ 228 milijonov evrov na 2,51 milijarde evrov)
  • Socialna varnost (+ 195 milijonov evrov na 1,74 milijarde evrov)
  • Varovanje okolja in okoljska infrastruktura (+ 141 milijonov evrov na 935 milijonov evrov)

V letu 2024 načrtujemo približno 13,79 milijarde evrov prihodkov oziroma 3,1 % več kot v spremembah proračuna za leto 2023. Odhodki bi po načrtih dosegli 15,51 milijarde evrov, kar je 7,1 % manj kot v spremembah proračuna za leto 2023. Proračunski primanjkljaj bi tako dosegel približno 1,71 milijarde evrov oziroma 2,6 % bruto domačega proizvoda.

Cilj vlade je, da upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohrani normalno delovanje gospodarstva.

Vlada je sprejela tudi spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 v delu, ki se nanaša na leti 2023 in 2024. Evropska komisija je za leto 2023 potrdila nadaljevanje veljavnosti splošne odstopne klavzule, kar omogoča začasen odstop od fiskalnih pravil. Na nacionalni ravni Fiskalni svet ni podal jasne ocene o izpolnitvi pogojev za nadaljevanje instrumenta izjemnih okoliščin v prihodnjem letu, a priznava občutne negotovosti in šoke v makroekonomskem okolju, kar opravičuje odziv države.

Glede na mnenje Fiskalnega sveta o izpolnjenih pogojih za obstoj posebnih okoliščin vlada s predlaganimi spremembami Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 dviguje zgornjo mejo izdatkov sektorja država za leto 2023 na 30,06 milijarde evrov. Za državni proračun se za leto 2023 dovoljena zgornja meja izdatkov povečuje na 16,70 milijarde evrov (po denarnem toku), za zdravstveno blagajno na 4,34 milijarde evrov (po denarnem toku), za pokojninsko blagajno na 7,07 milijarde evrov (po denarnem toku) in za lokalne skupnosti na 2,96 milijarde evrov. Za leto 2024 se zgornja meja izdatkov sektorja država povečala na 29,57 milijarde evrov. Dovoljena zgornja meja izdatkov za leto 2024 se je za državni proračun povečala na 15,51 milijarde evrov (po denarnem toku), za zdravstveno blagajno na 4,59 milijarde evrov (po denarnem toku), za pokojninsko blagajno na 7,58 milijarde evrov (po denarnem toku) in za lokalne skupnosti na 2,99 milijarde evrov (po denarnem toku).

Vlada je sprejela tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Med drugim je v predlogu zakona določena povprečnina za leti 2023 in 2024 v višini 667 evrov, kar je okoli 20 evrov več kot v letu 2022. Letni dodatek za upokojence za leto 2023 je določen v različnih višinah. Za prejemnike pokojnin do 600 evrov se letni dodatek izplača v višini 455 evrov, za tiste, ki prejemajo pokojnino nad 1.120 evrov, pa v višini 145 evrov. Za prejemnike pokojnin med 600,01 evra in 1.120 evrov se letni dodatek izplača po posebni formuli (- 0,59 x višina pokojnine + 809).

 

Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo

Vlada je potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023–2027) za Slovenijo. Gre za ključni strateški dokument kmetijske politike, s katerim bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilske industrije in podeželja.

V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev slovenskega strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev odgovarja na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko-podnebne izzive, ki so pred nami.

Pri pripravi strateškega načrta je Slovenija sledila trem krovnim (in devetim specifičnim) ciljem SKP, kot jih določa evropska zakonodaja – konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu narave, okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja.

SN SKP 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem prek ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev ter zagotavljanjem bolj enakovrednega položaja kmetijskih pridelovalcev z odpravo plačilnih pravic. S prilagojenimi pogoji bosta  mladim kmetom omogočena zagon in modernizacija kmetij za izboljšanje njihovega dohodkovnega položaja in s čimer si Slovenija prizadeva za generacijsko prenovo slovenskega kmetijstva.

S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja so oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta. Oblikovane so linije enostavnejšega dostopa do investicijskih podpor za majhne kmetije. Poseben poudarek je namenjen pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter drugih proizvodom iz shem kakovosti. Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 % površin (sedaj 10 %), zato so temu prilagojeni tudi ukrepi.

Ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov so najbolj ambiciozni doslej in so odraz dolgotrajnega in zahtevnega dialoga med vsemi ključni partnerji – predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih organizacij ter Evropsko komisijo. Usmerjeni so v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti se zaostrujejo in  predstavljajo standard, na katerem so oblikovana plačila za sheme za podnebje in okolje (SOPO) v okviru neposrednih plačil prvega stebra ter kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in druga plačila na površino ali žival v okviru drugega stebra, zlasti ekološko kmetovanje in dobrobit živali. Ta plačila bodo kmete spodbujala k izvajanju nadstandardnih oblik kmetovanja.

Posebna pozornost je namenjena ožjim naravovarstvenim in vodovarstvenim območjem ter območjem, kjer okoljski cilji niso doseženi. Z namenom zaustavitve upada biotske raznovrstnosti se prvič uvaja plačila za območja Natura 2000 in podpora izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij. K tem ukrepom se na novo dodaja neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva.

Skladno z ambicioznimi cilji se povečuje tudi obseg sredstev za podnebno-okoljske ukrepe. Za te vsebine bo v obdobju 2023–2027 zagotovljenih 59,4 % vseh sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (327 milijonov evrov), kar je bistveno več, kot zahteva zakonodaja EU (35 %). S temi sredstvi bo Slovenija podpirala pridelovalce pri prehodu na trajnostne prakse, s čimer bodo lahko obdržali svoj položaj na trgu. Z dobrimi 12 milijoni evrov letno se bo podprlo kmete, ki bodo izvajali ukrepe, ugodne za naravo, s čimer Slovenija na letni ravni za več kot šestkrat povečuje sredstva SKP, namenjena biotski raznovrstnosti, v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Izdatno se povečujejo sredstva za ukrep Ekološko kmetovanje: z 10,5 milijonov evrov letno v obdobju 2015–2022 na 18,7 milijonov evrov letno v obdobju 2023–2027. S tem se dviguje okoljska in podnebna ambicija kmetijske politike ter hkrati podpira kmetijstvo v smeri varne preskrbe s kakovostno hrano.

Uspešnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ni brez učinkovitega prenosa znanja in inovacij ter uvajanja digitalizacije. Spodbujalo se bo razvojne mreže deležnikov v sistemu AKIS, demonstracijske projekte, specializirana svetovanja in usposabljanja. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja. V SN 2023–2027 se za AKIS namenja 33,26 milijonov evrov (oz. 6,65 milijona evrov letno), kar na letni ravni v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni 90-odstotno povečanje.

Skupno bo za izvajanje SN SKP 2023–2027 na voljo 1.798.622.415 evrov. Od tega bo 683.540.726 evrov namenjeno za prvi steber SKP (neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor), za drugi steber SKP (razvoj podeželja) pa 1.115.081.688 evrov (550.850.960 evrov iz proračuna EU in 564.230.728 evrov iz proračuna Republike Slovenije). Od 564.230.728 evrov integralnega proračuna je sedanja vlada zagotovila še dodatnih 40,5 milijonov evrov.

Strateški načrt bo vlada predložila še v presojo Evropski komisiji, izvajati pa se bo začel predvidoma 1. januarja 2023.

 

Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027

Vlada je sprejela Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027, ki je sestavni del obrazložitve predloga proračuna.

Raziskava Evropske investicijske banke (EIB) je v letu 2020 pokazala, da je za kmete dostop do virov financiranja med 24 analiziranimi državami članicami EU najtežji prav v Sloveniji. Finančne institucije kmetom brez poslovne ali kreditne zgodovine, stabilnega poslovnega odnosa z banko, pogosto ponujajo standardne gospodinjske finančne produkte, kot so potrošniška in hipotekarna posojila. EIB kot problem zaznava tudi pomanjkanje sposobnosti zavarovanja posojila s premoženjem, neustreznost poslovnih načrtov in nizko sposobnost odplačevanja, ki dodatno otežujejo dostop do financiranja, zlasti za majhne kmetije. Raziskava poudarja še omejeno ponudbo virov financiranja na slovenskem trgu (pomanjkanje interesa bank po financiranju kmetijskega sektorja), visoke stroške odobritve posojil, obremenjujoče upravne postopke, ki lahko povzročijo, da se kmetje vzdržijo najemanja posojil. Finančna vrzel pri zagotavljanju financiranja v kmetijskem sektorju je razvidna predvsem pri majhnih kmetijah in mladih kmetih (mladih prevzemnikih), ki sta bili identificirani kot najbolj izpostavljeni ciljni skupini glede potreb po financiranju razvoja oz. naložb in obratnih sredstev. Iz analize povpraševanja po financiranju v kmetijskem sektorju, ki jo je Ministrstvo pripravilo v letošnjem letu, izhaja, da bodo anketirani kmetovalci za financiranje obratnih sredstev in investicij v obdobju 2023–2027 potrebovali cca. 35 milijonov evrov mikro, kratko in dolgoročnih posojil ter bančnih jamstev.

Ministrstvo se je na podlagi omenjenih ugotovitev odločilo, da bo pristopilo k uvedbi finančnih instrumentov v kmetijstvu. Namen uvedbe finančnih instrumentov je, da se končnim prejemnikom – predvsem mladim kmetom in majhnim kmetijam, izboljša dostop do finančnih virov s ciljem spodbujanja njihove rasti, razvoja, investicijskih vlaganj in izboljšanja tekočega poslovanja. Na podlagi pogodbe, ki bo sklenjena z izvajalcem finančnih instrumentov, bo v upravljanje dodelilo 20 milijonov evrov sredstev proračuna Republike Slovenije (od tega 3 milijone evrov v letu 2023) za izvajanje predvidenih finančnih instrumentov (kot so zlasti: mikro posojila, dolgoročna razvojna posojila oz. garancije za dolgoročna razvojna posojila s subvencioniranimi obrestnimi merami). Podpis pogodbe se načrtuje v letu 2023.

Program evropske kohezijske politike 2021–2027

Vlada Republike Slovenije je sprejela Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, ki določa strategijo za doseganje naslednjih ciljev:

  • Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe;
  • Bolj zelena, nizko ogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;
  • Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;
  • Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;
  • Evropa bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud;
  • Sklad za pravičen prehod obeh premogovnih regij.

V okviru tega programa so načrtovana sredstva evropske kohezijske politike za obdobje  2021–2027 na nacionalni ravni. V program so vključeni štirje skladi:

  • Kohezijski sklad oz. KS (celotna Slovenija): 718,19 milijona evrov;
  • Evropski sklad za regionalni razvoj oz. ESRR (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 1.599,79 milijona evrov;
  • Evropski socialni sklad plus oz. ESS+ (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 635,97 milijona evrov;
  • sklad za pravičen prehod oz. SPP (za dve premogovniški regiji: Zasavje in Savinsko-Šaleško regijo): 258,72 milijona evrov. Gre za nov sklad, ki bo dodatno zagotavljal podporo ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi izzivi, izhajajočimi iz procesa prehoda na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030, ter na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050.

(Vir, Vlada RS, NJ)

AKTUALNI RAZPISI

Posodobljen okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za leti 2022 in 2023 (MKGP) 8/1

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) objavlja posodobljen okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za leto 2022 in prvo polovico leta 2023.

Okvirni terminski načrt objave javnih razpisov iz Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 in Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI) je bil objavljen 14. 9. 2022. Posodobljen je glede na potrjeno 12. spremembo Programa razvoja podeželja 2014–2020, usklajeno z Evropsko komisijo.

Posodobljen okvirni načrt javnih razpisov najdete na spletni strani Skupne kmetijske politike.

Šesti javni natečaj Branju prijazna občina 8/2

Naziv Branju prijazna občina podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Ministrstvom za kulturo, letos že šesto leto zapored. Javni natečaj poteka med 8. februarjem in 30. septembrom 2022, podelitev nazivov Branju prijazna občina pa bo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2022, na Prešernov rojstni dan. Projekt, ki letos poteka že šestič,  je uspešno spodbudil občine, da z različnimi aktivnostmi in ukrepi izvajajo spodbujanje izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Do sedaj je naziv pridobilo že 52 občin.

Ilustracija mesta z napisom nad mestom Branju prijazna občina

Vzporedno z javnim natečajem za podelitev naziva vsako leto poteka tudi poziv za podaljšanje veljavnosti naziva. Letos potečejo tri leta od  podelitve naziva Branju prijazna občina v letu 2019, kar pomeni, da morajo občine, ki so v tem letu pridobile naziv,  pripraviti vlogo za njegovo podaljšanje. Rok za oddajo vloge je do 30. 9. 2022 na naslov Združenja splošnih knjižnic.

Četrti poziv “Iniciative EUCF” 8/3

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z upravljavsko ekipo EUFC – European City Facility poziva na četrti in zadnji seminar iniciative EUFC. Prijave so odprte od 9. junija do do 30. septembra.  Cilj iniciative je več kot 200 občinam širom Evropske Unije pomagati pri izdelavi investicijskega koncepta in tako izboljšati njihove priložnosti za pridobitev potrebnih investicijskih sredstev pri prehodu v trajnostno oskrbo z energijo. Občine si lahko zagotovite sredstva za investicijski projekt v vrednosti 60.000 EUR.

Vabljeni k odzivu na poziv. Prijavite, se lahko na naslednji povezavi: https://www.eucityfacility.eu/calls/application-process.html.

 

 

Poziv k razpisu EUSDR - EU Podonavske makroregije za izbor dobrih praks revitalizacije kulturne dediščine 8/4

Skupnost občin Slovenije vas poziva k prijavi na razpis EUSDR – EU Podonavske makro regije za izbor dobrih praks revitalizacije kulturne dediščine za  njeno ohranjanje , spodbujanje lokalnega razvoja in posledično krepitev konkurenčnosti turizma v lokalnih destinacijah z revitalizirano kulturno dediščino. Cilj je pripraviti EUSDR  katalog  32 dobrih praks in pripraviti tudi 10 terenskih obiskov izbranih projektov v makroregiji , kar bi imelo tako povezovalni kot promocijski učinek za revitalizirano kulturno dediščino  v lokalnih destinacijah /občinah.

Rok za prijavo je 15. oktober 2022. Več informacij o razpisu dobite TUKAJ.

 

NOVICE DRUGIH

Parafiran Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 9/1

Vodja vladne pogajalske skupine, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in vodji pogajalskih skupin reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek so po več pogajalskih sejah parafirali dogovor.

Ta javnim uslužbencem prinaša med drugim uskladitev vrednosti plačnih razredov plačne lestvice za 4.5% s 1. oktobrom 2022, en plačni razred z aprilskimi plačami 2023 za večino v javnem sektorju, razen zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra 2021, višji regres za letni dopust za leto 2022 (do 24. plačnega razreda 1.374,43 evrov neto, od 25. do 30. razreda 1.324,43 evrov neto, od 31. do 35. plačnega razreda 1.274,43 evrov neto, od 36. do 40. razreda 1.224,43 evrov neto in med 41. in 50. plačnim razredom 1.174,43 evrov neto), višji regres za prehrano, ki od 1. septembra 2022 znaša 6.15 evrov.

Dogovor je po besedah vodje vladne pogajalske skupine ministrice Ajanović Hovnik vreden 611 milijonov evrov.

Sklenjen sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo 9/2

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Aleksander Jevšek in evropska komisarka za kohezijo in reforme, Elisa Ferreira sta v Ljubljani podpisala Sporazum o partnerstvu med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo. Z odobritvijo in podpisom sporazuma je Sloveniji odprta pot do 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev v prihodnjem programskem obdobju.

Od nastopa nove vlade junija letos je bila ena glavnih prioritet priprava sporazuma o partnerstvu in programa evropske kohezijske politike, ki sta temeljna dokumenta za finančno perspektivo 2021-2027, je na novinarski konferenci po uradnem podpisu sporazuma poudaril minister dr. Aleksander Jevšek:

»Uspelo nam je z vključujočim pristopom, neumornim delom in tesnim sodelovanjem z Evropsko komisijo, ministrstvi, vladnimi službami, razvojnimi sveti kohezijskih regij, ekonomskimi in socialnimi partnerji. Ker verjamemo, da lahko prihodnost oblikujemo skupaj, v dialogu z deležniki in razumevanjem izzivov, ki so pred nami.«

Celotno informacijo lahko prebereta na povezavi TUKAJ.

Vključite drevesa v pobudo "3 milijarde evropskih dreves" 9/3

Evropska unija (EU) si prizadeva podvojiti stopnjo širjenja gozdov v EU, zato bo v okviru vseevropske pobude posadila tri milijarde dreves. To je del skupnih prizadevanj za okrepitev gozdov v EU in za boj proti podnebnim spremembam.

Poleg tega, da je koristna za podnebje, bo pomagala izboljšati zdravje gozdov, krepiti podeželska območja in prispevala k povečanju zelenih površin v mestih. Obljuba vključuje načrt, s katerim bomo zagotovili, da bodo vsa prizadevanja za sajenje dreves pozitivno vplivala na podnebje, okolje, mesta ter zdravje in dobro počutje vseh državljanov EU.

Samo s sajenjem novih dreves ne bomo rešili podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti, prav tako to ni alternativa za ohranjanje obstoječih dreves. Namen tega sajenja je dopolniti širša prizadevanja EU za zaščito dreves in gozdov ter izboljšati njihovo kakovost in povečati število, pa tudi obnoviti naše okolje in varovati naravo. Evropski zeleni dogovor določa zaveze in cilje za varstvo ter obnavljanje narave, ki so bili še dodatno okrepljeni v strategiji EU za biotsko raznovrstnost.

Pobuda bo prinesla več koristi, med drugim na področju:

  • Boja proti podnebnim spremembam: tri milijarde dreves pokriva površino velikosti dveh milijonov hektarjev. Takšna količina dreves bi lahko iz ozračja že do leta 2030 odstranila do štiri milijone ton CO2, do leta 2050 pa kar 15 milijonov ton ogljikovega dioksida (CO2).
  • Zdravja in dobrega počutja: drevesa filtrirajo zrak, ki ga dihamo, in pozitivno vplivajo na naše dobro počutje, saj preživljanje časa v njihovi bližini zmanjšuje stres, znižuje krvni tlak in izboljšuje razpoloženje.
  • Narave in biotske raznovrstnosti: v gozdovih domuje 80 % svetovne biotske raznovrstnosti na kopnem, poleg tega nam nudijo tudi pomembne ekosistemske storitve, kot so nadzor nad poplavami, rekreacija in čista voda

Kako lahko poskrbite, da bodo vaša drevesa vključena v to obljubo?

Preprosto – najprej posadite, potem se prijavite. Evropska agencija za okolje je razvila posebno platformo Map My Tree, ki omogoča registracijo in štetje dreves. Drevesa lahko vključite v obljubo, če so bila posajena po 20. maju 2020, ko je bila sprejeta strategija EU za biotsko raznovrstnost. Toda drevesa morajo biti posajena dodatno in ne kot del običajnega sajenja dreves, poleg tega morajo prinašati koristi za biotsko raznovrstnost in podnebje. To pomeni, da invazivne tujerodne vrste niso dovoljene. Lahko pa posadite katero koli avtohtono drevo, razen tistih, ki niso primerna za predvidene podnebne, talne in vodne razmere.

Več informacij najdete v novici Ministrstva za okolje in prostor na povezavi TUKAJ.

Javno predstavljeno posodabljanje Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta 9/4

Na Fakulteti za elektriko so minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer in strokovni sodelavci predstavili izzive in usmeritve pri posodabljanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) za Slovenijo do leta 2030 in naprej.

Javna predstavitev osnutka poročila o trenutnem stanju in prihodnjih usmeritvah izvajanja načrta, ki je bil sprejet februarja 2020, je z vključevanjem širše strokovne javnosti odlična priložnost za vzpostavljanje dialoga o podnebno energetskih načrtih za Slovenijo. Ti vključujejo oblikovanje nacionalnih ciljev in usmeritev do leta 2030 in dalje, obenem pa med ostalim upoštevajo pomembnost strateške oskrbe z energijo in seveda dolgoročno zastavljeni cilj popolnega razogljičenja.

Vse informacije o procesu posodobitve NEPN so na voljo na spletni platformi Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki je dostopna na Portalu Energetika. Spletna platforma NEPN bo tekom procesa posodobitve NEPN ves čas sproti posodobljana, prav tako si bomo prek objave novic prizadevali za sprotno obveščanje javnosti in vseh zainteresiranih deležnikov o aktivnostih in vseh gradivih.

Več informacij najdete na povezavi TUKAJ.

Anketa o prostorskem načrtovanju vetrnih elektrarn 9/5

Naslavljamo vas na podlagi prošnje zunanjih partnerjev. Obveščeni smo bili, da po naročilu Ministrstva za okolje in prostor na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete UL skupaj s podjetjema LUZ d.d. in Acer Novo mesto d.o.o. izdelujejo nalogo Kriteriji in usmeritve za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor.

V želji, da bi pripravili gradivo, ki bo čim bolj uporabno za občinske prostorske službe in prostorske načrtovalce, med drugim pripravljajo tudi analizo dosedanjega umeščanja in dovoljevanja postavitve vetrnih elektrarn. Za to potrebujemo podatke o problematiki umeščanja tovrstnih objektov na lokalni ravni, zato vas vljudno vabimo, da izpolnite kratko anketo. Vzela vam bo le nekaj minut.

Anketa je dostopna na tej povezavi: https://1ka.arnes.si/a/b7374268

(Rok 3. 10.2022)

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.