Na Ministrstvu za infrastrukturo so pričeli s procesom posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

Tekom poletja so posodobili spletno platformo »Nacionalni energetski in podnebni načrt«, ki je dostopna na Portalu Energetika. Platforma NEPN služi kot osrednje spletno mesto, kjer so objavljene in zbrane vse informacije o aktivnostih NEPN. V sodelovanju s konzorcijem institucij NEPN, ki procesu posodobitve NEPN zagotavlja strokovno in tehnično podporo, je bil pripravljen Okvirni načrt sodelovanja z javnostjo.

V obdobju od avgusta 2022 do junija 2024 bodo potekali trije obsežnejši sklopi posvetovanja z javnostjo, ki bodo obsegali:

•  preliminarno posvetovanje z javnostjo (jeseni 2022),
• javno predstavitev prvega predloga posodobitve NEPN (spomladi 2023),
•  javno razgrnitev končnega predloga posodobitve NEPN ter formalno posvetovanje z javnostjo (spomladi 2024).

Konec avgusta so tako začeli s preliminarnim posvetovanjem z javnostjo glede temeljnih usmeritev za posodobitev NEPN, ki bo trajalo od 26. avgusta 2022 do 21. oktobra 2022.

Preliminarno posvetovanje z javnostjo bo obsegalo naslednje tematske sklope:

• spletno posvetovanje o ciljih in usmeritvah za posodobitev NEPN (26. avgust – 21. oktober),
• javno predstavitev (28. september 2022),
• ciljne posvete z deležniki (v oktobru oz. novembru)

Vljudno vabimo k spletnemu posvetovanju in na javno predstavitev, ki bo potekala v sredo, 28. septembra, od 10.00 do 12.00 na Fakulteti za elektrotehniko v veliki predavalnici (P1).

V priponki se nahaja Odprto vabilo k sodelovanju v procesu posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije z več informacijami in delujočimi povezavami na Portal Energetika, kjer se nahajajo vse informacije glede posodobitve NEPN.

Dodatne informacije najdete na naslednjih povezavah: Novica o začetku predhodnega posvetovanja oz. Novica z vabilom na javno predstavitev

V sklopu mreže NALAS bo potekalo spletno izobraževanje na temo upravljanja z osnovnimi sredstvi v sektorju voda. Spletni tečaj Uvod v upravljanje sredstev za vodni sektor bo potekal v srbskem jeziku in se bo pričel 3. oktobra 2022. Tečaj ima 6 modulov in bo v celoti trajal 8 tednov. Udeležba je brezplačna, udeleženci, ki zaključijo tečaj pa prejmejo potrdila. Tečaj moderira ga. Maja Medenica iz Centra za upravljanje premoženja Beograjskega vodovoda, koordinira pa ga Miodrag Količ iz mreže NALAS. Vse podrobnosti o tečaju so na voljo TUKAJ.

V kolikor ste zainteresirani, nam to sporočite na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 29. septembra.

Če ste uslužbenec/uslužbenka, ki na občini dela na področju mladine, vas zanima razvoj področja, potrebujete več znanja in informacij ali Politik/političarka, funkcionar/funkcionarka na občini ali v občinskem svetu in menite, da so mladi pomemben del vaše skupnosti, bi radi več naredili za njih in z njim, potem je usposabljanje za predstavnike občin o načelih in značilnostih mladinskega dela za vas! Usposabljanje bo od 5. do 6. oktobra 2022 v Ljubljani. Za udeležence je brezplačno, prijavite se do vključno 20. septembra 2022 na tej povezavi.

Temeljni namen usposabljanja je dvig razumevanja in kakovosti mladinskega dela na lokalni ravni, vsebina pa se bo osredotočila na naslednja vprašanja:

• O kom govorimo, ko govorimo o mladih? Katere so danes najbomembnejše značilnosti mladine in ali je mladina sploh enoznačna skupina?
• Kakšne mehanizme lahko uporabi občina, da pride v stik z mladimi in jih podpre pri participaciji v lokalni skupnosti?
• Kaj je mladinsko delo, njegov namen in katera načela zagotavljajo kakovostne pristope in aktivnosti? In kaj ni mladinsko delo?
• Kako je mladinsko delo v Sloveniji organizirano? Kateri mehanizmi za podporo mladinskemu delu so na voljo na različnih ravneh?
• Mladinsko delo na lokalni ravni je del širšega evropskega konteksta, ki skrbi za kakovost. Kateri so pomembni evropski dokumenti in procesi, na katere se lahko pri svojem delu oprete?
• In nenazadnje, kako lahko kakovostno mladinsko delo prispeva k razvoju lokalne skupnosti? Zakaj torej sploh načrtno razvijati in spodbujati razvoj mladinskega dela v občini?

Več o usposabljanju je na voljo tukaj. Usposabljanje bo potekalo v prijetnem vzdušju, na voljo bo dovolj prostora za izmenjavo izkušenj in vprašanja.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja spletno izobraževanje o javnem naročanju pohištva in stavbnega pohištva, ki ga bodo izvedli v sredo, 5. oktobra, s pričetkom ob 9. uri.

Program in prijavnica sta na voljo na povezavi TUKAJ.

12. oktober 2022, 9.30 – 14.00

Dvorana Dijaškega doma Tabor, Kotnikova 4, Ljubljana

Za uspešno prilagajanje na podnebne spremembe moramo razumeti, kako te vplivajo na nas ter kako načrtovati politike in ukrepe, ki bodo zmanjšali ranljivost in povečali odpornost na vplive podnebnih sprememb. Zato vas vabimo na posvet o aktualnih izzivih prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji in o tem, kakšne naloge postavlja pred lokalne skupnosti.

Letošnje poletje je postavilo sporočila znanstvenikov iz Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) v nov, zelo nedvoumen okvir in precej razširilo razumevanje za nujno potrebno ukrepanje. Poleg dobro znanih globalnih prizadevanj za blaženje je izpostavilo tudi pomen prilagajanja na podnebne spremembe. Ukrepati moramo hkrati na obeh področjih, a prilagajanje zahteva posebno pozornost.

Na posvetu se bomo seznanili s trenutnim stanjem prilagajanja in načrti na nacionalni ravni. Pregledali bomo področja, na katera bodo podnebne spremembe najbolj vplivale, in spoznali prizadevanja občin, ki so že naredile pomembne prve korake. Z gosti z različnih področij in ravni upravljanja se bomo pogovarjali o aktualnih izzivih naslavljanja prilagajanja podnebnih sprememb in kako jih premostiti.

Več o vsebini dogodka si lahko preberete v prispevku.

PRIJAVA (Dogodek bo potekal v živo. Zaradi lažje organizacije dogodka in omejitve mest je prijava na dogodek obvezna.)

Prvi del dogodka bo namenjen predstavitvi poročila IPCC o prilagajanju na podnebne spremembe, kateri bodo sledile predstavitve o trenutnem stanju prilagajanja v Sloveniji ter tveganjih in izpostavljenosti, ki jih lahko pričakujemo. Spoznali bomo tudi praktične primere prilagajanja na lokalni ravni. V drugem delu dogodka se bodo gostje okrogle mize osredotočili na vprašanje, kako celovito nasloviti prilagajanje občin na podnebne spremembe, kateri so glavni izzivi in kako jih reševati.

Srečanje je namenjeno povezovanju in medsebojni podpori vseh, ki si na različnih nivojih upravljanja prizadevajo za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb.

VABILO IN PROGRAM (.pdf)

—

Dogodek poteka v okviru Podnebnih programov mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, ki ju sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

V torek, 12. oktobra 2022 od 10:00 do 12:00
Dvorana Borisa Podrecce, Univerza v Mariboru,
Slomškov trg 15, Maribor

Evropski zeleni dogovor je velikopotezen načrt, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ob tem bo zaščitila, ohranila in krepila naravno bogastvo EU ter varovala zdravje in dobro počutje državljanov pred okoljskimi tveganji in vplivi. Na podlagi modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, določa okoljske prednostne naloge. Zeleni dogovor je hkrati sestavni del strategije za izvajanje Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, predstavlja pa tudi rešilno bilko za izhod iz pandemije COVID-19 in drugih kriz, kot sta energetska in prehranska. Tako tudi Osmi okoljski akcijski program kot del zelenega dogovora določa dolgoročni prednostni cilj EU: »… da bodo najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev našega planeta ljudje dobro živeli v gospodarstvu blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je dosežena podnebna nevtralnost v Uniji ter kjer je raven neenakosti znatno zmanjšana…«

Blaginja vseh prebivalcev je tudi ključni del vizije Slovenije, izražene z besedami: »Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.« V strategiji je ekološki odtis vključen med vodilne kazalce za spremljanje stanja rabe naravnih virov s ciljem njegovega znižanja za 20 odstotkov do leta 2030.

Ob priložnosti obiska prof. Marka Anielskega v Sloveniji bo organizirano njegovo predavanje na Univerzi v Mariboru.
Prof. Mark Anielski, ki prihaja iz Kanade, je priznan strokovnjak za ekonomijo blaginje, trajnostni razvoj in ekološki odtis.
Predavanju bo sledil pogovor s prof. Anielskim.

Prijava:
Prijava je obvezna za vse udeležence, kotizacije ni.
Prijava na dogodek je na POVEZAVI
Rok za prijavo: 7. oktober ali do zapolnitve prostih mest.
Dogodek bo potekal na Univerzi v Mariboru in se bo v živo predvajal na spletni aplikaciji Zoom.
Dogodek bo potekal v angleščini.
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Vabimo vas na mednarodno konferenco v okviru projekta “Local Government and the Changing Urban-Rural Interplay (LoGov)”, ki bo potekala 13. in 14. oktobra 2022. NALAS v vlogi organizatorja in partnerja projekta LoGov vodi dejavnosti v okviru delovnega paketa 4, ki pokriva medvladne odnose.

Na konferenci bodo odlični govorci in raziskovalci spregovorili o dinamiki, pritiskih in rešitvah spreminjajočega se medsebojnega (so)delovanja mest in podeželja na področju funkcij, financ in struktur lokalnih oblasti ter medvladnih odnosov in sodelovanja državljanov.

Več informacij o programu najdete TUKAJ.

PRIJAVA je možna tukaj in poteka v dveh korakih (rok je 11. oktober 2022):

1. Predhodna prijava: Najprej morate izpolniti obrazec za predhodno prijavo.
2. Prijava: Po odobritvi predhodne registracije je treba opraviti dejansko registracijo.

Organizatorji obveščajo, da kljub besedilu na spletni strani (ki ga žal ni mogoče spremeniti), da “vam ni treba plačati, dokler ne prejmete odobritve”, vam nikoli ne bo treba plačati storitve, daj je udeležba na konferenci brezplačna.

Vabljeni k prijavi in poslušanju!

Ekološke kmetije in druge ponudnike ekoloških in certificiranih živil vabimo, da se udeležite brezplačnega izobraževanja, na katerem boste pridobili znanja na področju javnega naročanja. Vrednost javnih naročil živil je glede na dostopne podatke več kot 140 milijonov EUR letno, namen dogodka pa je, da tudi vi postanete del tega.
Predstavili vam bomo najpogostejše postopke javnega naročanja, pripravo uspešne ponudbe, uporabo portala javnih naročil ter vašo vlogo pri zagotavljanju živil, preverili pa bomo tudi kako naročanje živil poteka v praksi.
KDAJ: ponedeljek, 24. oktobra med 9:30 in 14:45
KJE: Hiša EU, Dunajska cesta 20, Ljubljana

Udeležba je brezplačna, prijava pa je mogoča na povezavi, najkasneje do 17. oktobra.
Za vsa vprašanja so vam na voljo na matej.cerovsek@gov.si in 01 478 7356.

Celotno vabilo je dostopno na povezavi TUKAJ.

Vlada potrdila proračuna za leti 2023 in 2024

Vlada je danes potrdila predlog sprememb proračuna za leto 2023 in predlog proračuna za leto 2024 s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Z njimi se odzivamo na nepredvidljive razmere in blažimo posledice draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, hkrati pa ohranjamo razvojno naravnanost z relativno visoko ravnijo investicij. Glavni poudarek dajemo zdravstvu, zelenim politikam in trajnostnemu razvoju.

Proračuna sta pripravljena v zelo negotovih razmerah in spremenljivih makroekonomskih okoliščinah, ki so povezane z vojno v Ukrajini in geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, ovirami v dobavnih verigah in epidemijo covida-19. V prvi polovici leta 2023 se zaradi zaostrenih razmer napoveduje umiritev gospodarske rasti, leta 2024 pa naj bi se pospešila.

Osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik se bo v teh dveh letih prepletala z ukrepi za blažitev draginje in izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih. Ohranjamo razvojno naravnanost proračuna z relativno visoko stopnjo investicij, podprto z evropskimi viri iz Mehanizma za okrevanje in odpornost za izboljšanje pripravljenosti na izzive zelenega in digitalnega prehoda.

V letu 2023 načrtujemo približno 13,38 milijarde evrov prihodkov, kar je 13 % več kot, je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2023. Odhodki bodo po načrtih dosegli 16,69 milijarde evrov oziroma 25 % več kot v sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj bi tako dosegel približno 3,31 milijarde evrov oziroma 5,3 % bruto domačega proizvoda.

Najvišjo rast odhodkov v letu 2023 glede na sprejeti proračun za to leto načrtujemo na politikah:

• Intervencijski programi in obveznosti (+ 1,86 milijarde evrov na 2,24 milijarde evrov)
• Zdravstveno varstvo (+ 335 milijonov evrov na 779 milijonov evrov)
• Izobraževanje in šport (+ 228 milijonov evrov na 2,51 milijarde evrov)
• Socialna varnost (+ 195 milijonov evrov na 1,74 milijarde evrov)
• Varovanje okolja in okoljska infrastruktura (+ 141 milijonov evrov na 935 milijonov evrov)

V letu 2024 načrtujemo približno 13,79 milijarde evrov prihodkov oziroma 3,1 % več kot v spremembah proračuna za leto 2023. Odhodki bi po načrtih dosegli 15,51 milijarde evrov, kar je 7,1 % manj kot v spremembah proračuna za leto 2023. Proračunski primanjkljaj bi tako dosegel približno 1,71 milijarde evrov oziroma 2,6 % bruto domačega proizvoda.

Cilj vlade je, da upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohrani normalno delovanje gospodarstva.

Vlada je sprejela tudi spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 v delu, ki se nanaša na leti 2023 in 2024. Evropska komisija je za leto 2023 potrdila nadaljevanje veljavnosti splošne odstopne klavzule, kar omogoča začasen odstop od fiskalnih pravil. Na nacionalni ravni Fiskalni svet ni podal jasne ocene o izpolnitvi pogojev za nadaljevanje instrumenta izjemnih okoliščin v prihodnjem letu, a priznava občutne negotovosti in šoke v makroekonomskem okolju, kar opravičuje odziv države.

Glede na mnenje Fiskalnega sveta o izpolnjenih pogojih za obstoj posebnih okoliščin vlada s predlaganimi spremembami Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 dviguje zgornjo mejo izdatkov sektorja država za leto 2023 na 30,06 milijarde evrov. Za državni proračun se za leto 2023 dovoljena zgornja meja izdatkov povečuje na 16,70 milijarde evrov (po denarnem toku), za zdravstveno blagajno na 4,34 milijarde evrov (po denarnem toku), za pokojninsko blagajno na 7,07 milijarde evrov (po denarnem toku) in za lokalne skupnosti na 2,96 milijarde evrov. Za leto 2024 se zgornja meja izdatkov sektorja država povečala na 29,57 milijarde evrov. Dovoljena zgornja meja izdatkov za leto 2024 se je za državni proračun povečala na 15,51 milijarde evrov (po denarnem toku), za zdravstveno blagajno na 4,59 milijarde evrov (po denarnem toku), za pokojninsko blagajno na 7,58 milijarde evrov (po denarnem toku) in za lokalne skupnosti na 2,99 milijarde evrov (po denarnem toku).

Vlada je sprejela tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Med drugim je v predlogu zakona določena povprečnina za leti 2023 in 2024 v višini 667 evrov, kar je okoli 20 evrov več kot v letu 2022. Letni dodatek za upokojence za leto 2023 je določen v različnih višinah. Za prejemnike pokojnin do 600 evrov se letni dodatek izplača v višini 455 evrov, za tiste, ki prejemajo pokojnino nad 1.120 evrov, pa v višini 145 evrov. Za prejemnike pokojnin med 600,01 evra in 1.120 evrov se letni dodatek izplača po posebni formuli (- 0,59 x višina pokojnine + 809).

Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo

Vlada je potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023–2027) za Slovenijo. Gre za ključni strateški dokument kmetijske politike, s katerim bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilske industrije in podeželja.

V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev slovenskega strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev odgovarja na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko-podnebne izzive, ki so pred nami.

Pri pripravi strateškega načrta je Slovenija sledila trem krovnim (in devetim specifičnim) ciljem SKP, kot jih določa evropska zakonodaja – konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu narave, okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja.

SN SKP 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem prek ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev ter zagotavljanjem bolj enakovrednega položaja kmetijskih pridelovalcev z odpravo plačilnih pravic. S prilagojenimi pogoji bosta  mladim kmetom omogočena zagon in modernizacija kmetij za izboljšanje njihovega dohodkovnega položaja in s čimer si Slovenija prizadeva za generacijsko prenovo slovenskega kmetijstva.

S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja so oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta. Oblikovane so linije enostavnejšega dostopa do investicijskih podpor za majhne kmetije. Poseben poudarek je namenjen pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter drugih proizvodom iz shem kakovosti. Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 % površin (sedaj 10 %), zato so temu prilagojeni tudi ukrepi.

Ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov so najbolj ambiciozni doslej in so odraz dolgotrajnega in zahtevnega dialoga med vsemi ključni partnerji – predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih organizacij ter Evropsko komisijo. Usmerjeni so v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti se zaostrujejo in  predstavljajo standard, na katerem so oblikovana plačila za sheme za podnebje in okolje (SOPO) v okviru neposrednih plačil prvega stebra ter kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in druga plačila na površino ali žival v okviru drugega stebra, zlasti ekološko kmetovanje in dobrobit živali. Ta plačila bodo kmete spodbujala k izvajanju nadstandardnih oblik kmetovanja.

Posebna pozornost je namenjena ožjim naravovarstvenim in vodovarstvenim območjem ter območjem, kjer okoljski cilji niso doseženi. Z namenom zaustavitve upada biotske raznovrstnosti se prvič uvaja plačila za območja Natura 2000 in podpora izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij. K tem ukrepom se na novo dodaja neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva.

Skladno z ambicioznimi cilji se povečuje tudi obseg sredstev za podnebno-okoljske ukrepe. Za te vsebine bo v obdobju 2023–2027 zagotovljenih 59,4 % vseh sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (327 milijonov evrov), kar je bistveno več, kot zahteva zakonodaja EU (35 %). S temi sredstvi bo Slovenija podpirala pridelovalce pri prehodu na trajnostne prakse, s čimer bodo lahko obdržali svoj položaj na trgu. Z dobrimi 12 milijoni evrov letno se bo podprlo kmete, ki bodo izvajali ukrepe, ugodne za naravo, s čimer Slovenija na letni ravni za več kot šestkrat povečuje sredstva SKP, namenjena biotski raznovrstnosti, v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Izdatno se povečujejo sredstva za ukrep Ekološko kmetovanje: z 10,5 milijonov evrov letno v obdobju 2015–2022 na 18,7 milijonov evrov letno v obdobju 2023–2027. S tem se dviguje okoljska in podnebna ambicija kmetijske politike ter hkrati podpira kmetijstvo v smeri varne preskrbe s kakovostno hrano.

Uspešnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ni brez učinkovitega prenosa znanja in inovacij ter uvajanja digitalizacije. Spodbujalo se bo razvojne mreže deležnikov v sistemu AKIS, demonstracijske projekte, specializirana svetovanja in usposabljanja. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja. V SN 2023–2027 se za AKIS namenja 33,26 milijonov evrov (oz. 6,65 milijona evrov letno), kar na letni ravni v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni 90-odstotno povečanje.

Skupno bo za izvajanje SN SKP 2023–2027 na voljo 1.798.622.415 evrov. Od tega bo 683.540.726 evrov namenjeno za prvi steber SKP (neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor), za drugi steber SKP (razvoj podeželja) pa 1.115.081.688 evrov (550.850.960 evrov iz proračuna EU in 564.230.728 evrov iz proračuna Republike Slovenije). Od 564.230.728 evrov integralnega proračuna je sedanja vlada zagotovila še dodatnih 40,5 milijonov evrov.

Strateški načrt bo vlada predložila še v presojo Evropski komisiji, izvajati pa se bo začel predvidoma 1. januarja 2023.

Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027

Vlada je sprejela Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027, ki je sestavni del obrazložitve predloga proračuna.

Raziskava Evropske investicijske banke (EIB) je v letu 2020 pokazala, da je za kmete dostop do virov financiranja med 24 analiziranimi državami članicami EU najtežji prav v Sloveniji. Finančne institucije kmetom brez poslovne ali kreditne zgodovine, stabilnega poslovnega odnosa z banko, pogosto ponujajo standardne gospodinjske finančne produkte, kot so potrošniška in hipotekarna posojila. EIB kot problem zaznava tudi pomanjkanje sposobnosti zavarovanja posojila s premoženjem, neustreznost poslovnih načrtov in nizko sposobnost odplačevanja, ki dodatno otežujejo dostop do financiranja, zlasti za majhne kmetije. Raziskava poudarja še omejeno ponudbo virov financiranja na slovenskem trgu (pomanjkanje interesa bank po financiranju kmetijskega sektorja), visoke stroške odobritve posojil, obremenjujoče upravne postopke, ki lahko povzročijo, da se kmetje vzdržijo najemanja posojil. Finančna vrzel pri zagotavljanju financiranja v kmetijskem sektorju je razvidna predvsem pri majhnih kmetijah in mladih kmetih (mladih prevzemnikih), ki sta bili identificirani kot najbolj izpostavljeni ciljni skupini glede potreb po financiranju razvoja oz. naložb in obratnih sredstev. Iz analize povpraševanja po financiranju v kmetijskem sektorju, ki jo je Ministrstvo pripravilo v letošnjem letu, izhaja, da bodo anketirani kmetovalci za financiranje obratnih sredstev in investicij v obdobju 2023–2027 potrebovali cca. 35 milijonov evrov mikro, kratko in dolgoročnih posojil ter bančnih jamstev.

Ministrstvo se je na podlagi omenjenih ugotovitev odločilo, da bo pristopilo k uvedbi finančnih instrumentov v kmetijstvu. Namen uvedbe finančnih instrumentov je, da se končnim prejemnikom – predvsem mladim kmetom in majhnim kmetijam, izboljša dostop do finančnih virov s ciljem spodbujanja njihove rasti, razvoja, investicijskih vlaganj in izboljšanja tekočega poslovanja. Na podlagi pogodbe, ki bo sklenjena z izvajalcem finančnih instrumentov, bo v upravljanje dodelilo 20 milijonov evrov sredstev proračuna Republike Slovenije (od tega 3 milijone evrov v letu 2023) za izvajanje predvidenih finančnih instrumentov (kot so zlasti: mikro posojila, dolgoročna razvojna posojila oz. garancije za dolgoročna razvojna posojila s subvencioniranimi obrestnimi merami). Podpis pogodbe se načrtuje v letu 2023.

Program evropske kohezijske politike 2021–2027

Vlada Republike Slovenije je sprejela Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, ki določa strategijo za doseganje naslednjih ciljev:

• Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe;
• Bolj zelena, nizko ogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;
• Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;
• Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;
• Evropa bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud;
• Sklad za pravičen prehod obeh premogovnih regij.

V okviru tega programa so načrtovana sredstva evropske kohezijske politike za obdobje  2021–2027 na nacionalni ravni. V program so vključeni štirje skladi:

• Kohezijski sklad oz. KS (celotna Slovenija): 718,19 milijona evrov;
• Evropski sklad za regionalni razvoj oz. ESRR (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 1.599,79 milijona evrov;
• Evropski socialni sklad plus oz. ESS+ (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 635,97 milijona evrov;
• sklad za pravičen prehod oz. SPP (za dve premogovniški regiji: Zasavje in Savinsko-Šaleško regijo): 258,72 milijona evrov. Gre za nov sklad, ki bo dodatno zagotavljal podporo ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi izzivi, izhajajočimi iz procesa prehoda na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030, ter na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050.

(Vir, Vlada RS, NJ)

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z upravljavsko ekipo EUFC – European City Facility poziva na četrti in zadnji seminar iniciative EUFC. Prijave so odprte od 9. junija do do 30. septembra.  Cilj iniciative je več kot 200 občinam širom Evropske Unije pomagati pri izdelavi investicijskega koncepta in tako izboljšati njihove priložnosti za pridobitev potrebnih investicijskih sredstev pri prehodu v trajnostno oskrbo z energijo. Občine si lahko zagotovite sredstva za investicijski projekt v vrednosti 60.000 EUR.

Vabljeni k odzivu na poziv. Prijavite, se lahko na naslednji povezavi: https://www.eucityfacility.eu/calls/application-process.html.

Skupnost občin Slovenije vas poziva k prijavi na razpis EUSDR – EU Podonavske makro regije za izbor dobrih praks revitalizacije kulturne dediščine za  njeno ohranjanje , spodbujanje lokalnega razvoja in posledično krepitev konkurenčnosti turizma v lokalnih destinacijah z revitalizirano kulturno dediščino. Cilj je pripraviti EUSDR  katalog  32 dobrih praks in pripraviti tudi 10 terenskih obiskov izbranih projektov v makroregiji , kar bi imelo tako povezovalni kot promocijski učinek za revitalizirano kulturno dediščino  v lokalnih destinacijah /občinah.

Rok za prijavo je 15. oktober 2022. Več informacij o razpisu dobite TUKAJ.

Vodja vladne pogajalske skupine, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in vodji pogajalskih skupin reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek so po več pogajalskih sejah parafirali dogovor.

Ta javnim uslužbencem prinaša med drugim uskladitev vrednosti plačnih razredov plačne lestvice za 4.5% s 1. oktobrom 2022, en plačni razred z aprilskimi plačami 2023 za večino v javnem sektorju, razen zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra 2021, višji regres za letni dopust za leto 2022 (do 24. plačnega razreda 1.374,43 evrov neto, od 25. do 30. razreda 1.324,43 evrov neto, od 31. do 35. plačnega razreda 1.274,43 evrov neto, od 36. do 40. razreda 1.224,43 evrov neto in med 41. in 50. plačnim razredom 1.174,43 evrov neto), višji regres za prehrano, ki od 1. septembra 2022 znaša 6.15 evrov.

Dogovor je po besedah vodje vladne pogajalske skupine ministrice Ajanović Hovnik vreden 611 milijonov evrov.

Evropska unija (EU) si prizadeva podvojiti stopnjo širjenja gozdov v EU, zato bo v okviru vseevropske pobude posadila tri milijarde dreves. To je del skupnih prizadevanj za okrepitev gozdov v EU in za boj proti podnebnim spremembam.

Poleg tega, da je koristna za podnebje, bo pomagala izboljšati zdravje gozdov, krepiti podeželska območja in prispevala k povečanju zelenih površin v mestih. Obljuba vključuje načrt, s katerim bomo zagotovili, da bodo vsa prizadevanja za sajenje dreves pozitivno vplivala na podnebje, okolje, mesta ter zdravje in dobro počutje vseh državljanov EU.

Samo s sajenjem novih dreves ne bomo rešili podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti, prav tako to ni alternativa za ohranjanje obstoječih dreves. Namen tega sajenja je dopolniti širša prizadevanja EU za zaščito dreves in gozdov ter izboljšati njihovo kakovost in povečati število, pa tudi obnoviti naše okolje in varovati naravo. Evropski zeleni dogovor določa zaveze in cilje za varstvo ter obnavljanje narave, ki so bili še dodatno okrepljeni v strategiji EU za biotsko raznovrstnost.

Pobuda bo prinesla več koristi, med drugim na področju:

• Boja proti podnebnim spremembam: tri milijarde dreves pokriva površino velikosti dveh milijonov hektarjev. Takšna količina dreves bi lahko iz ozračja že do leta 2030 odstranila do štiri milijone ton CO2, do leta 2050 pa kar 15 milijonov ton ogljikovega dioksida (CO2).
• Zdravja in dobrega počutja: drevesa filtrirajo zrak, ki ga dihamo, in pozitivno vplivajo na naše dobro počutje, saj preživljanje časa v njihovi bližini zmanjšuje stres, znižuje krvni tlak in izboljšuje razpoloženje.
• Narave in biotske raznovrstnosti: v gozdovih domuje 80 % svetovne biotske raznovrstnosti na kopnem, poleg tega nam nudijo tudi pomembne ekosistemske storitve, kot so nadzor nad poplavami, rekreacija in čista voda

Kako lahko poskrbite, da bodo vaša drevesa vključena v to obljubo?

Preprosto – najprej posadite, potem se prijavite. Evropska agencija za okolje je razvila posebno platformo Map My Tree, ki omogoča registracijo in štetje dreves. Drevesa lahko vključite v obljubo, če so bila posajena po 20. maju 2020, ko je bila sprejeta strategija EU za biotsko raznovrstnost. Toda drevesa morajo biti posajena dodatno in ne kot del običajnega sajenja dreves, poleg tega morajo prinašati koristi za biotsko raznovrstnost in podnebje. To pomeni, da invazivne tujerodne vrste niso dovoljene. Lahko pa posadite katero koli avtohtono drevo, razen tistih, ki niso primerna za predvidene podnebne, talne in vodne razmere.

Več informacij najdete v novici Ministrstva za okolje in prostor na povezavi TUKAJ.

Na Fakulteti za elektriko so minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer in strokovni sodelavci predstavili izzive in usmeritve pri posodabljanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) za Slovenijo do leta 2030 in naprej.

Javna predstavitev osnutka poročila o trenutnem stanju in prihodnjih usmeritvah izvajanja načrta, ki je bil sprejet februarja 2020, je z vključevanjem širše strokovne javnosti odlična priložnost za vzpostavljanje dialoga o podnebno energetskih načrtih za Slovenijo. Ti vključujejo oblikovanje nacionalnih ciljev in usmeritev do leta 2030 in dalje, obenem pa med ostalim upoštevajo pomembnost strateške oskrbe z energijo in seveda dolgoročno zastavljeni cilj popolnega razogljičenja.

Vse informacije o procesu posodobitve NEPN so na voljo na spletni platformi Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki je dostopna na Portalu Energetika. Spletna platforma NEPN bo tekom procesa posodobitve NEPN ves čas sproti posodobljana, prav tako si bomo prek objave novic prizadevali za sprotno obveščanje javnosti in vseh zainteresiranih deležnikov o aktivnostih in vseh gradivih.

Več informacij najdete na povezavi TUKAJ.

Naslavljamo vas na podlagi prošnje zunanjih partnerjev. Obveščeni smo bili, da po naročilu Ministrstva za okolje in prostor na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete UL skupaj s podjetjema LUZ d.d. in Acer Novo mesto d.o.o. izdelujejo nalogo Kriteriji in usmeritve za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor.

V želji, da bi pripravili gradivo, ki bo čim bolj uporabno za občinske prostorske službe in prostorske načrtovalce, med drugim pripravljajo tudi analizo dosedanjega umeščanja in dovoljevanja postavitve vetrnih elektrarn. Za to potrebujemo podatke o problematiki umeščanja tovrstnih objektov na lokalni ravni, zato vas vljudno vabimo, da izpolnite kratko anketo. Vzela vam bo le nekaj minut.

Anketa je dostopna na tej povezavi: https://1ka.arnes.si/a/b7374268

(Rok 3. 10.2022)