PRIHODNJI TEDEN PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČLANICE LOŠKA DOLINA, RIBNICA, SELNICA OB DRAVI, TRNOVSKA VAS IN  MESTNA OBČINA MARIBOR.

ISKRENE ČESTITKE!

Sekretariat SOS

 

 

AKTUALNO

DOGODEK:

ZAKONODAJA:

NOVICE SOS

Sestanek na temo novele Zakona o lokalnih volitvah 1/1

Na 2. seji Delovne skupine za lokalno samoupravo pri MJU dne 28. 9. 2020 je ministrstvo napovedalo pripravo novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-K), ki je posledica odločbe Ustavnega sodišča RS.

V skladu z navedenim je dne 15. 10. 2020 na ministrstvu potekal sestanek glede osnutka novele. Sestanka sta se s strani SOS udeležila predsednik SOS, Peter Misja in podpredsednik SOS, dr. Vladimir Prebilič.

Poleg sistematične in celovite ureditve volilnega spora se je predlagatelj spričo aktualnih razmer odločil predlagati še nekatere druge manjše spremembe zakona. Novela ZLV-K tako vsebuje naslednje spremembe:

  • omejitev zaračunavanja nekaterih stroškov državnih organov, nastalih pri izvedbi lokalnih volitev,
  • ureditev postopka odločanja občinske volilne komisije o ugovorih in ureditev postopka sodnega varstva volilne pravice (volilni spor),
  • imenovanje sodnikov za predsednike občinskih volilnih komisij,
  • pluralna sestava občinskih volilnih organov in nezdružljivost članstva,
  • določitev pristojnega državnega organa za enotno uporabo določb zakona,
  • določitev pravne podlage za povezovanje evidenc in obdelovanje osebnih podatkov in
  • poenostavitev volitev v svete ožjih delov občin.

Rešitev, da se za predsednika občinske volilne komisije (OVK) imenuje sodnike, je za skupnosti  načeloma ustrezna. V zvezi  nezdružljivost članstva v OVK je bila izražena skrb, da bi kdo spregledal, da je v sorodstvu ali pa da bi prišlo do zlorab kandidatur z namenom izločitve članov OVK. Vendar vsi člani volilnih organov ob kandidaturi podpišejo posebno izjavo, ki opozarja na nezdružljivost zaradi sorodstvena razmerij. Podana je bila tudi bojazen glede razrešitve članov OVK saj bi predlagatelj članov OVK lahko to določbo izrabljali z namenom politične manipulacije. Prav zato zakon omejuje to možnost zgolj na tiste, ki so člane OVK predlagali.

Sprejet je bil predlog, da se zaradi majhnega interesa za kandidiranje v vse svete ožjih delov občin obstoječ predlog novele ZLV-K še dopolni.

Vsi povabljeni udeleženci sestanka so se strinjali s pobudo predsednika SOS, Petra Misje, da bi bilo potrebno krajevnim skupnostim odvzeti pravno subjektiviteto, ker prihaja do nezakonitosti pri poslovanju krajevnih skupnosti. Predstavnik Službe za lokalno samoupravo je pojasnil, da smo seznanjeni s tem problemom in so ga tudi že želeli odpraviti z novelo ZLS, ki pa ni uspela v zakonodajnem postopku v DZ.

Načeloma so predstavniki skupnosti predlagano besedilo podprli. MJU bo besedilo v prihodnjih dneh objavilo na portalu e-demokracija in s tem odprlo javno razpravo o predpisu. O tem bo seznanilo vse občine.

Seja Komisije za prostor pri SOS o ZUREP-3 1/2

V četrtek, 15. oktobra je potekala 3. seja Komisije za prostor pri SOS. Članice in člani komisije so preko spletne platforme razpravljali o novem predlogu ZUREP-3, ki se nahaja v javni obravnavi (tukaj).

Uvodoma so ugotavljali, da se v zadnjih letih zakonodaja s področja urejanja prostora spreminja prepogosto. Dogaja se, da je zakon, ki sploh še ni zaživel, že predmet sprememb, zato je težko komentirati spremembe zakona v tistih delih, v katerih še ni izkušenj pri uporabi. Izpostavili so nekatere nejasnosti v terminologiji, potrebo po ohranitvi potrdil o namenski rabi zemljišč, ohranitvi obstoječe ureditve glede komunalnega prispevka v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2) in Gradbenem zakonu (GZ), tj. da je plačilo komunalnega prispevka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in govorili o anomalijah, do katerih prihaja pri projektih in projektni dokumentaciji za nezahtevne objekte.

Obravnavane pripombe na seji bo skupaj z zbranimi prejetimi pripombami občin, SOS naslovila na Ministrstvo za okolje in prostor.

 

Peto srečanje Mreže občin za pripravo odloka o urejanju podobe naselij in krajine na avstrijskem Koroškem 1/3

V petek, 9. oktobra 2020 je potekalo peto srečanje predstavnic in predstavnikov občin s področja urejanja prostora, ki so se ga udeležili tudi predstavniki IPoP in Ministrstva za okolje in prostor. V okviru petega srečanja je bila izvedena strokovna ekskurzija na avstrijsko Koroško pod vodstvom prof. Janeza Koželja, podžupana MO Ljubljana. Čas izvedbe ekskurzije je zaznamovala tudi 100. obletnica koroškega plebiscita. Dogodek je potekal v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT, ki ga po naročilu Ministrstva za okolje in prostor izvajata IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Skozi izbrana avstrijska, nekdaj slovenska mesta Možberk (Moosburg), Zorbce (Afritz am See), Špital ob Dravi (Spittal an der Drau), Gornji Dravograd (Oberdrauburg) in Šentjakob v Lesni dolini (St. Jakob im Lesachtal) smo se v sklopu študijske ekskurzije zapeljali in si na samih lokacijah podrobneje ogledali različne, a zgledne trajnostne prakse s področja urejanja in načrtovanja prostora kot tudi prakse izvajanja urbanih politik in programov.

Cilj študijske ekskurzije je bil prenos najboljših možnih praks avstrijskega urbanega razvoja s področja oblikovanja podobe krajine na podeželju, varovanja kulturne krajine, varovanje podobe manjših mest, trgov, podeželskih naselij in vasi, prenove zgodovinskih jeder, novih ureditev javnih prostorov, umeščanja trgovin in lahke industrije ter regulacijo zazidave.

V Možberku smo si ogledali prenovo trga, ki ga ustvarja objekt v črki L, grajska ribnika kot primer dobre prakse ohranjanja krajine v mestu ter varovano krajino mokrišč. Visok pomen smo pripisali varovanju pogleda na zavarovana območja. Ustavili smo se tudi v Zorbcah, kjer smo se sprehodili do urejenega večnamenskega prostora – občinskega središča, ki ga na eni strani oblikujejo krajevni urad, dvorane in pisarne. Na odprtem delu trga pa se posamezniku pogled usmeri v vzpenjajočo se odprto alpsko krajino s naravnimi prvinami. Ogledi v Špitalu ob Dravi so obsegali ureditve mestnega trga in vzporedno vzidavo stanovanj, primere oživljanja (raznolikost rabe) mestnega jedra ter umirjanje prometa. V Gornjem Dravogradu smo skupaj prišli do spoznanja, kako velik pomen ima urejena podoba majhnega mesta, kjer so v sklopu revitalizacije vaškega središča zagotovljena parkirišča za kratkotrajno parkiranje, na novo tlakovan trg, zmanjšan mestni promet, urejeni elementi vode (fontane) in neizstopajoče umeščen trgovski objekt. Kot zadnjo smo si ogledali Lesno dolino, srce Karantanije in eno izmed najmanj okrnjenih evropskih dolin, ki se ponaša z avtohtono kulinariko »Slow-Food« in krajinskimi posebnostmi, ki jih turizem še ni uničil. Poleg ogledov mest smo se na poti seznanili še z urejenimi kolesarskimi potmi ob regionalni cesti in mnogimi drevesnicami avtohtonih sort, ki omogočajo lokalnemu prebivalstvu nakup domačih drevesnih vrst, ki jih prepogosto izrinjajo »moderne« tujerodne vrste.

Strokovna ekskurzija se je zaključila s pomembnimi ugotovitvami in napovedjo nadaljevalnega operativnega dela Mreže občin pri pripravi Odloka o urejanju podobe naselij in krajine.

Galerija slik.

ZAKONODAJA

Upoštevanje prihrankov kot vira sredstev za izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela 2/1

Ministrstvo za javno upravo prejemajo številna vprašanja v zvezi z viri in oblikovanjem mase sredstev za nagrajevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kot je urejena v 22.d in 22.e členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter Uredbi o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence. Na spletnih straneh ministrstva so na naslovu https://www.gov.si/teme/placni-sistem/ sicer že objavili nekatera pojasnila glede virov sredstev za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, zato s pojasnilom zgolj dopolnjujejo oziroma natančneje pojasnjujejo že objavljeno stališče iz dopisa, številka: 010-163/2017/16 z dne 9.5.2019, hkrati pa dodajajo odgovor na vprašanje, ali se odsotnost z dela, ko gre za primere čakanja na delo, lahko upošteva kot vir sredstev za nagrajevanje povečanega obsega dela.

Pojasnilo najdete TUKAJ.

Osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3) – podaljšan rok 2/2

Ministrstvo za okolje prostor (MOP) je v javno obravnavo podalo osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3). Pripravljen je z namenom nadaljnjega udejanjanja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom ter z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov. ZUREP-3 sledi strukturi in vsebinam veljavnega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-2), na podlagi spremljanja njegovega izvajanja pa nadgrajuje že uveljavljene vsebine in odpravlja njegove pomanjkljivosti.

Dokumenti:

Ključne spremembe:

  • priprava izvedbenih prostorskih aktov se bo vodila po načelu projektnega vodenja. Za pripravo konkretnega državnega prostorskega načrta (DPN) in občinskega prostorskega načrta (OPN) bo ustanovljena projektna skupina, naloga vseh članov pa je soodgovorno prispevati k pripravi ustreznih prostorskih ureditev. Člani projektne skupine bodo tudi nosilci urejanja prostora;
  • optimizirane so postopkovne določbe glede priprave DPN, združenega postopka, OPN in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN);
  • bolje sta povezana postopka priprave prostorskega akta in celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). CPVO bo obvezen za vse postopke priprave DPN in OPN, ne bo pa obvezna za OPPN (razen nekaj izjem);
  • dodana je možnost manjše sprememb namenske rabe prostora z OPPN, kadar je to treba zaradi širitve obstoječe gospodarske ali družbene dejavnosti;
  • spremenjene so obveznosti in način delovanja nosilcev urejanja prostora;
  • poenostavlja se sistem odmere komunalnega prispevka za kar bo občina sprejela Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Program opremljanja bo sprejela le za gradnjo nove komunalne opreme na funkcionalno zaključenih območjih, takrat, ko bo dejansko nameravala izvesti komunalno opremljanje zemljišč (in ne hkrati s prostorskim aktom);
  • komunalni prispevek je dajatev občine zato oprostitve lahko določi občina. Po samem zakonu so oproščeni plačila komunalnega prispevka objekti, kjer je investitor občina, objekti gospodarske javne infrastrukture (ki niso stavbe) in objekt, ki se nadomeščajo zaradi naravne nesreče;
  • komunalni prispevek mora biti plačan po izdanem gradbenem dovoljenju. Dodane so kazenske določbe za zavezanca za plačilo, kakor tudi za pravne in odgovorne osebe upravljavca komunalne opreme, ki bi priključil objekt, za katerega ne bi bil poravnan komunalni prispevek;
  • načelo usklajevanja interesov je dopolnjeno z zahtevo po tehtanju javnih in zasebnih interesov ter pravico posameznika do povrnitve nesorazmernega dela bremena zaradi uresničevanja javnega interesa na njegovi nepremičnin (zaradi aktualne prakse Ustavnega sodišča RS);
  • načelo sodelovanja javnosti je razširjeno na uporabo različnih komunikacijskih možnosti;
  • spremenjena je sestava Komisije za prostorski razvoj ter sestava in delovanje Prostorskega sveta.

Pripombe in predloge lahko posredujete na priloženem obrazcu TUKAJ na naslov alja.lipnik@skupnostobcin.si najkasneje do petka, 30.10.2020.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb 2/3

S strani Državenga zbora smo prejeli obvestilo, da je Vlada RS v proceduro posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb. Predlog Zakona se nahaja na tej povezavai.

Ključne rešitve v predlaganem zakonu so:

  • Usklajenost z evropsko Uredbo 424/2106/EU in deloma Uredbo 765/2008/ES – zato se črtajo določeni členi zakona, ter se napotuje na navedeni Uredbi
  • Zmanjšanje upravnih bremen za upravljavce žičniških naprav – Odpravlja se obveznost imenovanja namestnika vodje obratovanja, še naprej pa se ohranja obveznost določitve vodje obratovanja, razen za smučišča z največ dvema vlečnicama z nizko vodeno transportno vrvjo, kjer lahko namesto vodje obratovanja njegove naloge prevzame strojnik vlečnice.
  • Uvedba možnosti delnega strokovnega tehničnega pregleda žičniške naprave – V predlogu zakona je predvidena možnost izvedbe delnega strokovnega tehničnega pregleda žičniške naprave, kar pomeni, da se omeji na tisti del žičniške naprave, ki je bil razlog za izvedbo tehničnega pregleda (npr. zamenjava, obnova, rekonstrukcija ali predelava  varnostnega sklopa).
  • Dopolnitev določb o inšpekcijskem nadzoru – Določbe ZŽNPO o inšpekcijskem nadzoru se dopolnjujejo v delu, ki se nanaša na nadzor nad trgom v zvezi s podsistemi in varnostnimi sklopi. Kot lex specialis v razmerju do splošnega predpisa, ki ureja inšpekcijski nadzor, se s predlogom zakona urejajo nekatera pooblastila inšpektorjev za žičnice in
    ukrepi, ki na podlagi Uredbe 2016/424/EU sledijo ugotovitvam nepravilnosti in neskladnosti v zvezi s podsistemi in varnostnimi sklopi za žičniške naprave.
  • Ureditev prehodnih določb -V skladu s prehodno ureditvijo iz Uredbe 2016/424/EU predlog zakona z novimi določbami ne posega v trženje podsistemov in varnostnih elementov/sklopov, danih na trg do 21. aprila 2018, in prav tako ne v obratovanje obstoječih žičniških naprav, ki so prvo obratovalno dovoljenje dobile do 21. aprila 2018.
  • Uvedba možnosti sofinanciranja obratovanja, vzdrževanja in gradnje žičniških naprav – Republika Slovenija ali občine lahko za namene obratovanja, vzdrževanja in gradnje žičniških naprav sofinancirajo stroške. Pogoje za pridobitev sredstev za sofinanciranje obratovanja in vzdrževanja bo ministrstvo določilo v podzakonskem aktu. Na letni ravni bo za te namene v državnem proračunu treba zagotavljati 1.700.000 evrov. Občine lahko, tako kot do zdaj, sofinanciranje prilagodijo glede na interes oziroma finančne zmožnosti. Pogoji in merila za pridobitev sredstev se natančneje določijo v pravilniku oziroma javnem razpisu.

Vaše predloge in pripombe lahko posredujete na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si, najkasneje do  ponedeljka 16.11.2020

DOGODKI SOS

22.10. / Spletni seminar za občine: Novosti na področju uporabe pravil javnih naročil 3/1

Interventna zakonodaja, spremembe ZJN-3 in praksa Državne revizijske komisije dnevno kreirajo uporabo pravil javnega naročanja v praksi. Tako se naročniki soočajo z izzivi, kako na pravilen način izvesti postopek oddaje javnega naročila, da bo skladen z aktualno uporabo veljavnih predpisov.

Zato Skupnost občin Slovenije v sodelovanju s strokovnjakinjo na področju javnega naročanja Mileno Basta Trtnik, univ. dipl. prav. organizira spletni seminar, kjer bodo odpravljene dileme v zvezi s pravilno izvedbo postopka in podani odgovori številna vprašanja. Vabilo najdete na TEJ POVEZAVI.

Seminar bo potekal v četrtek, 22. oktober 2020 ob 10. uri v spletni predavalnici v okolju Zoom.

Prosimo vas, da vprašanja posredujete na prijavnici, saj bi jih želeli predhodno posredovati predavateljici. Seminar bo trajal predvidoma do 14. ure.

Prijave na seminar so obvezne[1]. Prijave zbiramo do srede, 21. 10. 2020 do 13. ure oziroma do zapolnitve mest (število mest je omejeno).

 

Vljudno vabljeni!

 

[1] Pomembno je, da ob prijavi na seminar na prijavnici navedete vaš osebni spletni naslov, saj boste nanj prejeli povezavo do spletnega dogodka.

22.10. / Konferenca Zelene prakse mest – prijave odprte! 3/2

Vljudno vabljeni na spletno konferenco Zelene prakse mest – Prispevek Urbane agende EU k zelenemu prehodu, ki bo 22. oktobra 2020. Spoznavali bomo mesta, ki se uspešno odzivajo na podnebne spremembe. S predstavniki slovenskih in drugih evropskih mest bomo razpravljali o tem, kako se lahko mesta prilagodijo in odzovejo na podnebne spremembe ter obenem dvignejo kakovost življenja svojih prebivalcev in skupnosti.

Več informacij o konferenci, program in prijava:

https://ipop.si/2020/09/02/mednarodna-konferenca-zelene-prakse-mest/

 

Konferenco organizirajo Ministrstvo RS za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

DOGODKI DRUGIH

20.10. / Webinar Transparentno in enostavno upravljanje stavb in zemljišč občin v okviru “Smart City” platforme 4/1

Transparentno in enostavno upravljanje stavb in zemljišč občin v okviru “Smart City” platforme (integralna rešitev)

OSREDNJE TEME:

  • Ključni izzivi občin: omejeni resursi, odvisnost od zunanjih izvajalcev, veliko administrativnih opravil, ogromno nepovezanih programov in podatkovnih baz in visoki stroški nakupa in vzdrževanja,
  • Poenotenje in usklajevanje baz podatkov (viri podatkov, protokoli, izmenjave podatkov) za enostavni dostop in uporabo podatkov s strani občanov in mestne uprave,
  • Pregledno in enostavno upravljanje stavb za optimizacijo stroškov in učinkovitejšo organizacijo občinske uprave,
  • Upravljanje s prostorskimi podatki in zemljišči ter poenoten zajem GIS podatkov (pametna komunalna, energetska in prometna infrastruktura ter IoT povezave),
  • Upravljanje drugih sredstev, premičnin in digitalizacija javnih služb (Ceste, javni promet, grobovi, kulturna dediščina, mostovi, avtobusne postaje, reklamni prostori, stojnice,…) za poenostavljeno komunikacijo in izboljšanje uporabniške izkušnje občanov,
  • Smart City platforma – mit ali resničnost. Kje začeti in kako jo (z)graditi?

Webinar bo vodil Boris Koprivnikar, med našimi panelisti pa so Filip Rojs (Flycom technologies), Anže Žnidaršič (Flycom technologies), Klemen Fajmut (Imagine d.o.o.), Zlatko Slavinec (Imagine d.o.o.), Simona Remih (MOL), Vitomir Wolf (MOL) in Gašper Žerovnik (T-2).

Vabljeni, da se prijavite!

21.10. / Vabilo na mednarodno delavnico o trajnostni mobilnosti 4/2

V okviru projekta Interreg Alpine Space SaMBA, kjer sodeluje tudi 4PDIH, Fakulteta za elektrotehniko, vas vabijo na 2. transnacionalno delavnico, ki bo potekala v ponedeljek 21.10.2020 od 10:00 do 14:00, kjer boste lahko spoznali odgovore na vprašanja, kot so:

  • Kako vplivati na mobilnostne navade posameznikov?
  • Kateri načini vzpodbud delujejo?
  • Kako je pandemija vplivala na mobilnost v Evropi?
  • Ali pandemija predstavlja priložnost za dolgoročno spremembo mobilnostnih navad v trajnostne?

Registrirajte se tu: https://climatealliance-org.zoom.us/meeting/register/tJIlfumsqDwrH9Fq5k8GPaL3yi-6S0CO84-j

2.11./ Okrogla miza Kako skrbimo za drevesa v mestih? 4/3

Za prebivalce v mestih sta urejanje zelenih površin in ravnanje z mestnim drevjem zelo pomembna, zagotavljata kakovost bivanja in zdravje, ki ju ne more nadomestiti nobena grajena prvina v mestu. Pravno organizacijski okvir za celovito upravljanje mestnega drevja, to je drevja, ki v uličnem, parkovnem in vrtnem okolju naselij ustvarja kakovost bivanja, je trenutno šibek. Potrebe po celovitem in strokovnem delu mestnim drevjem s časom naraščajo, podnebne spremembe in javno zdravstveni problemi zahtevajo več dreves in boljše ravnanje z obstoječim drevjem. Strokovna javnost že dalj časa na odločevalce naslavlja zahteve v tem smislu, doslej brez uspeha. Velikokrat na probleme opozarjajo tudi prebivalci in nevladne organizacije s pomočjo medijev in različnih pobud.

Namen dogodka je povečati zavedanje o koristi mestnih dreves za naše zdravje in okolje med prebivalci in odločevalci, izpostaviti pomen strokovnega ravnanja z drevesi ter oblikovati predloge za izboljšanje pogojev za načrtovanje in upravljanje mestnega drevja.

Program je razviden VABILU.

Kdaj: 2.11.2020 ob 17. uri preko spleta (obvezna prijava).

4.11./ Urbani forum 2020 4/4

Urbani forum 2020 bo letos potekal pod naslovom: »Mesta kot generator trajnostnega in digitalnega razvoja Slovenije: Trajnostna mobilnost in razvoj pametnih mest«.

Kdaj: 4. novembra 2020 med 9.00 in 13.00.

Na forumu se bodo posvetili konkretnim vprašanjem izvedbe pomembnih državnih in lokalnih projektov, ki vplivajo na razvoj mest in zaledja ter so ključni za uspešen, zelen in pravičen razvoj države. Poudarek bo na posodobitvi železniške infrastrukture, razvoju JPP in drugih področjih trajnostne mobilnosti v povezavi z digitalizacijo ter možnimi viri financiranja.

Zaradi omejitev zbiranja bo dogodek potekal preko spleta, video prenos bo omogočen preko spletne strani www.urbani-forum.org.

Forum organizirajo: Ministrstvo za okolje in prostor, Združenje mestnih občin Slovenije, GFS Inštitut

Več informacij in program sledijo v kratkem.

10.11. / Konferenca Pametne vasi - politike, potrebne za pametno tranzicijo podeželja 4/5

Bliža se konferenca Pametne vasi – politike, potrebne za pametno tranzicijo podeželja. Potekalo bo na spletu 10. novembra 2020, kjer bodo predstavljeni rezultati in priporočila o tem, kako lahko pristop pametne vasi sprosti potencial lokalnih akterjev v gorskih območjih.

Povezavo za registracijo najdete tukaj: http://www.sab.ch/fr/prestations/cooperation-internationale/smart-villages/conference-english.html
Več informacij o sami konferenci najdete tukaj: https://alpine-space.eu/event-details/7886

 

11.11./ Letna konferenca občin za kakovostno mladinsko delo 4/6

Letošnja konferenca »Mladost je norost, po občini skače, kjer je most«, bo 11. novembra 2020 od od 9. do 15. ure (z odmori), v spletnem okolju Zoom. Gostiteljica: Mestna občina Novo mesto. Konferenca je namenjena krepitvi podpornih struktur za razvoj mladinskega dela in mladinske politike v lokalnih skupnostih ter mreženju predstavnikov občin, medsebojnemu povezovanju in izmenjavi praks.

Vodilna tema: Kaj lahko naredimo za več participacije mladih?

Vabljeni županje in župani, občinski svetniki in svetnice ter uslužbenke in uslužbenci občin, pristojni za področje mladine.

Poudarki konference:

  • Prof. dr. Tomaž Deželan (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani) bo postavil pod vprašaj pregovorno odtujenost današnje generacije mladih in ponudil razloge in načine za njihovo vključevanje v javno življenje.
  • Predstavniki občin in njihovih partnerjev bodo podelili primere praks, kjer so občine uspešno nagovorile mlade in jih spodbudile k sodelovanju. Prostor bo za vprašanja.
  • Evropska perspektiva se končuje. Kaj na pragu nove pravijo raziskave o učinkih sodelovanja v programu Erasmus +: Mladi v akciji na mlade in lokalne skupnosti?
  • Udeleženci bodo na delavnici v malih skupinah razmislili o viziji participacije mladih v svojih skupnostih v prihodnjih letih.
  • Ponudili bomo vpogled, kaj se je zgodilo na področju partnerstva Europe Goes Local in lokalnega mladinskega dela od lanske konference do danes in preverili, kako naprej.

Prijave bodo odprte kmalu.

Kako je bilo na lanski konferenci, lahko preverite tukaj.

Zavod Movit, nacionalna agencija programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota

VLADA

36. redna seja 5/1

Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2019

Vlada je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2019. Ugotovljeno je, da skupna končna ocena neposredne škode znaša 49,8 milijona evrov ter v vseh štirih posameznih naravnih nesrečah v preteklem letu presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2019 (3.106.116,00 evrov) in je tako dosežena meja za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2019, v skupni višini 14.900.000,00 evrov. V poletnem obdobju leta 2019 so namreč Slovenijo prizadele štiri naravne nesreče, ki so bile zajete v oceno škode in jih je obravnavala Vlada Republike Slovenije, in sicer: močno neurje s poplavami in točo 22. in 23. junija 2019,  neurja s poplavami, močnim vetrom in točami med 2. in 4. julijem 2019, neurja s poplavami, močnim vetrom in točami 7. in 8. julija 2019 in neurja s poplavami, močnim vetrom in točami med 24. in 26. avgustom 2019.

V letu 2020 je za ta namen predvideno 3, 5 milijona evrov. Letos bo obnova potekala na najbolj prioritetnih objektih,  in sicer na področju vodne infrastrukture na zagotavljanju pretočnosti poškodovanih vodotokov in nujna sanacija brežin zaradi zajed, na področju lokalne cestne infrastrukture izvedba nujnih ukrepov pri sanaciji zemeljskih plazov. V prihodnjih letih sledi obnova poškodovanih stavb in poškodovanih kulturnih spomenikov.

Uvrstitev treh novih projektov v Načrt razvojnih programov – “Raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu”

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstijo projekti, ki sodijo v skupino projektov 2330-13-S007 »Raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu«, in sicer: 2330-20-0050 Troti ter njihov doprinos k genetskemu napredku, 2330-20-0051 Celoviti ukrepi za vodo v kmetijskih povodjih in 2330-20-0052 Nanopore odkriva biologijo bolezni rastlin.

Uvrstitev 52 novih projektov in 10 sprememb v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2020–2023 

Vlada je sprejela sklep s katerim se v veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 Proračuna Republike Slovenije uvrsti 52 novih projektov, ki izhajajo iz evidenčnega projekta za Sofinanciranje investicijskih projektov občin, iz skupine projektov za Investicije v lokalno razvojno infrastrukturo ZFO, ter spremeni 10 projektov.

V veljavnem načrtu razvojnih programov (NRP) je za namene financiranja posebnih ukrepov regionalne infrastrukture načrtovan evidenčni projekt 2130-16-0002 za Sofinanciranje investicijskih projektov občin. Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin so bili izbrani občinski investicijski projekti, ki se na podlagi uvrstitve v NRP občine in pozitivnega mnenja Ministrstva za finance, s tem sklepom spreminjajo ali uvrščajo v veljavni NRP proračuna Republike Slovenije.

Odgovor na poslanko vprašanje v zvezi s Strategijo Evropske unije za biotsko raznovrstnost do 2030

Vlada je sprejela Odgovor na pisno vprašanje poslanca Franca Trčka v zvezi s Strategijo Evropske unije (EU) za biotsko raznovrstnost do 2030.

V odgovoru na vprašanje, s katerimi vse finančnimi instrumenti se bo tako na ravni EU kot v Sloveniji financirala predlagana vsebina strategije zagotavljanja biotske raznovrstnosti, je med drugim pojasnjeno, da Evropska komisija poudarja, da bo treba za uresničevanje strategije (stroške ocenjuje na 20 milijard evrov letno) čim bolj izkoristiti vse zadevne programe EU in instrumente financiranja, tudi v okviru različnih programov v naslednjem dolgoročnem proračunu EU (vključno s skupno kmetijsko politiko, skladi kohezijske politike, programom Obzorje Evropa, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, programom LIFE in skladi za zunanje delovanje). Poleg tega bo precejšen delež od 25 odstotkov proračuna EU, ki je namenjen podnebnim ukrepom, namenjen biotski raznovrstnosti in naravnim podnebnim rešitvam, saj bo obnova narave znatno prispevala k izpolnjevanju podnebnih ciljev. Vlada RS pa namerava financiranje te strategije omogočati skladno s sprejetimi zakonskimi, programskimi in drugimi akti, zlasti Nacionalnim programom varstva narave, ki je del nedavno sprejete Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO20-30). Financiranju teh vsebin namenja del sredstev iz integralnega proračuna ter Podnebnega sklada in Gozdnega sklada.

V odgovoru na vprašanje glede povišanja deleža strogo zavarovanih območij je pojasnjeno, da Evropska komisija v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do 2030 predlaga državam članicam, da se zavežejo k strogemu varstvu 30 odstotkov vseh do leta 2030 zavarovanih območij (teh naj bi bilo takrat 30 odstotkov površine evropskega ozemlja EU, skupaj naj bi bilo torej v strožjem varstvu 10 odstotkov ozemlja EU). 30 odstotkov zavarovanih območij na ravni EU naj bi bilo zavarovanih za namene ohranjanja biotske raznovrstnosti, temelj pa predstavlja omrežje Natura 2000. Vlada odgovarja tudi, da se ugodno stanje ohranjenosti, predvsem večine gozdnih vrst in habitatnih tipov, da dosegati na območjih Natura 2000 s prilagojeno rabo naravnih virov, torej ne s strogim varstvom. V gozdovih je dolgoletno sonaravno poseganje v prostor pripeljalo do ugodnega stanja številnih vrst in habitatnih tipov, potreba po prepuščanju naravnim procesom obstaja zgolj za nekatere zelo specializirane vrste v manjšem obsegu. Nadalje velik del območij Natura 2000 v Sloveniji potrebuje poseganje, če naj se tam ohranijo vrste in habitatni tipi, ki so jih države članice EU z omrežjem Natura 2000 zavezane ohranjati, zlasti to velja za območja travniških in drugih ekstenzivnih kmetijskih površin, ki bi se drugače zarastla. Vlada ponovno poudarja. da gre za cilje na ravni EU in da Slovenija s 40 odstotki zavarovanih območij in Nature 2000 (največ med državami članicami EU) že nadpovprečno prispeva k temu skupnemu cilju. Glede na to vlada meni, da je na podlagi strokovnih argumentov treba doseči nekaj povečanja površin strogega varstva znotraj območij Natura 2000, kjer to prispeva k njihovemu boljšemu upravljanju (nova zavarovanja, ki so predvidena v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–203, kakor tudi v povečanju površine gozdnih rezervatov).

Vlada seznanjena z Osnutkom proračunskega načrta 2021

Vlada se je na današnji redni seji seznanila z Osnutkom proračunskega načrta 2021, ki ga morajo države članice Evropske unije vsako leto do sredine oktobra oddati Evropski komisiji.

V letu 2020 so se zaradi nagle širitve COVID-19 in ostrih zajezitvenih ukrepov na začetku epidemije zdravstvene in gospodarske razmere v številnih evropskih državah, vključno s Slovenijo, močno spremenile. Za leto 2020 Urad za makroekonomske analize in razvoj za Slovenijo predvideva 6,7 odstotni upad bruto domačega proizvoda, ki mu bo v naslednjih dveh letih sledilo okrevanje, pri čemer bo gospodarska aktivnost šele leta 2022 dosegla raven pred epidemijo.

V letu 2020 je v luči izjemnih okoliščin tako na nacionalni kot na ravni Evropske unije omogočen začasen odstop od fiskalnih pravil. Ker pa bo epidemija COVID-19 imela daljnosežne posledice na gospodarstvo, se je na ravni Evropske unije že oblikoval širok konsenz, ki bo omogočil obsežen odziv ekonomske in fiskalne politike na nastalo situacijo tudi v letu 2021. V ta namen je Evropska komisija državam članicam sporočila, da bo v letu 2021 še naprej veljala splošna odstopna klavzula. Fiskalni svet je marca 2020 ocenil, da epidemija predstavlja neobičajen dogodek, ki po Zakonu o fiskalnem pravilu omogoča uveljavitev izjemnih okoliščin, ki za letos še vedno veljajo. Vlada je Fiskalni svet zaprosila, da poda svojo oceno o izjemnih okoliščinah tudi za leti 2021 in 2022. Ker pa bo okrevanje trajalo več let, se mora fiskalna politika temu prilagajati tudi po letu 2021. Prehitro zniževanje spodbud, bi lahko v naslednjih letih negativno vplivalo na rast in odpornost.

S tem se omogoči, da bo fiskalna politika tudi v letu 2021 spodbujala predvsem okrevanje in po potrebi tudi nadaljnje ukrepe za omejitev posledic epidemije. Fiskalna politika s ciljem doseganja srednjeročnega položaja bo mogoča, oziroma jo bomo države zastavile z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ šele takrat, ko bodo širši ekonomski pogoji to dovolili. Vsekakor pa Slovenija že v letu 2022 dosega zadosten fiskalni napor skladen z matriko fiskalnega prilagajanja.

Tako kot v ostalih državah Evropske unije, se tudi v Sloveniji z obsežnimi ukrepi preprečuje še večji padec gospodarske aktivnosti. Trenutno se soočamo z novim valom epidemije, ki ponovno terja ukrepanje in prinaša negotovosti tudi v nadaljevanju leta in za prihodnje leto. Vlada RS je sprejela pet paketov ukrepov za omejevanje posledic epidemije ter nekatere ukrepe podaljšala do konca leta, z možnostjo podaljšanja v leto 2021 oziroma do sprejetja sistemskih sprememb.

Fiskalna politika Slovenije bo v prihodnjih letih usmerjena na okrevanje s postopnim zniževanjem nominalnega primanjkljaja. V letu 2021 je načrtovano znižanje primanjkljaja na 6,6 odstotka bruto domačega proizvoda in v letu 2022 na 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Cilji sledijo spremenjenemu Okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 za leti 2021 in 2022. Javni dolg se bo v letu 2020 povečal na 82,4 odstotka bruto domačega proizvoda, v naslednjih letih pa se bo zniževal, in sicer na 80,9 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2021 in 79,3 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2022.

AKTUALNI RAZPISI

Zbiramo dobre prakse slovenskih mest - razpis 6/1

Na IPoP že več let zbirajo dobre prakse mest in širijo njihovo poznavanje med slovenskimi občinami. Prvi katalog Mesta mestom, Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj, v katerem so predstavili 13 od 97 dobrih praks programa URBACT, so pripravili leta 2017, dve leti kasneje pa so ga nadgradili s katalogom Mesta mestom #2, Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj, v katerem so zbrali izključno domače dobre prakse.

Na IPoP imajo stik z mnogimi slovenskimi občinami in pogosto jih navdušijo rešitve, do katerih so občine prišle pri soočanju z izzivi na terenu in v skrbi za kakovost življenja svojih občanov. Kot Nacionalna URBACT točka želijo dobre prakse razširiti tudi med druge slovenske občine in jih navdihniti pri uvajanju novih pristopov trajnostnega urbanega razvoja.

V drugi izdaji kataloga Mesta mestom #2 so tako med drugimi podrobneje predstavili oživitev tržnice v Mariboru, participativni proračun v Ajdovščini, spodbujanje hoje v šolo v Črni na Koroškem, ureditev površin za pešce v Ljubljani, vzpostavljanje pogojev za aktivnosti mladih v Idriji in organizacijo prevozov za starejše na podeželju v Kočevju.

Prakse so izbirali sodelavci IPoP, pri izboru pa so upoštevali raznolikost vsebin, ki jih dobre prakse naslavljajo, geografsko razpršenost, raznolikost občin ter univerzalnost in prenosljivost prakse. Izbor seveda niti približno ni uspel zajeti vseh dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja naših občin.

Zato tokrat vabijo občine, da jim posredujete svoje dobre prakse.

Iščejo dobre prakse s področja trajnostnega urbanega razvoja, ki bi lahko bile navdih drugim mestom in imajo potencial za prenos v druga okolja.

Občine, katerih prakse bodo vključene v izbor 15 praks trajnostnega urbanega razvoja, bodo prejele Priznanje Mesta mestom.

Občine lahko svoje dobre prakse prijavite do 31. oktobra 2020.

Vse o razpisu si lahko preberete TUKAJ.

NOVICE DRUGIH

Vrh županov ICC 7/1

14. oktobra je potekal Vrh županov ICC je 130 županov in podžupanov potrdilo svojo politično naklonjenost pri gradnji bolj zelenih, digitalnih in prožnejših mest prek ICC. Udeležili so se ga tudi župani slovenskih občin, ki sodelujejo v ICC projektih. V ICC konzorciju SOS je 12 občin in sicer Ajdovščina, Črna na Koroškem, Grosuplje, Kanal ob Soči, Kočevje, Laško, Logatec, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Škofljica in Vojnik. Srečanje je potekalo preko spleta.

Dana Eleftheriadou , vodja skupine za napredne tehnologije pri DG za rast Evropske komisije, in Christophe Rouillon , poročevalec Odbora regij za okrevanje in odpornost ter župan Coulainesa v Franciji, so vrh odprli s poudarkom na ključni vlogi mest, ki sodelujejo pri spodbujanju evropskega zelenega dogovora. Z vlaganjem v tehnološke inovacije lahko mesta prispevajo k doseganju novih podnebnih ambicij Evropske unije, kot sta zmanjšanje emisij CO2 za 55% do leta 2030 in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ga. Eleftheriadou je poudarila, da „bo Evropa iz krize izšla močnejša z vlaganjem v tehnologije, ki bodo zagotavljale podnebno nevtralnost, kot so čiste tehnologije, vodik, energetska učinkovitost, zelena proizvodnja, obnovljiva energija, krožno gospodarstvo, inteligentno shranjevanje energije, robotika, ki jo podpira umetna inteligenca in analitika podatkov. Na splošno sta znanost in tehnologija naša najboljša zaveznika za uspeh na prehodu v boljšo, bolj zeleno in družbeno odgovorno prihodnost . “

Dogodek se je nadaljeval z navdihujočimi osrednjimi besedami dveh podžupanov mest mentorjev, ki naj bi imeli vodilno vlogo, ki jo lahko imajo mesta pri preoblikovanju lokalnih socialno-ekonomskih sistemov za spodbujanje zelene in trajnostne rasti. Podžupanja mesta Haarlemmermeer v amsterdamskem metropolitanskem območju Marja Ruigrok je poudarila moč izmenjave izkušenj in najboljših praks med različnimi mesti in regijami. Njeno geslo je: ” če ne morete deliti, ne morete rasti.” Zato je navdušena nad metropolitanskim območjem Amsterdama, ki sodeluje v Izzivu inteligentnih mest kot mentor, pa tudi kot velik vir navdiha.

Več o dogodku: https://www.intelligentcitieschallenge.eu/news/mayors-summit

ICC – Inteligent cities challenge

 

Samoumevno je, da mora biti županja zraven 7/2

»Če se zgodi nekaj lepega, se veselimo vsi, če se zgodi kaj slabega, pa tudi vsi pomagamo.« – Alenka Štrucl Dovgan, županja Občine Divača

Preberite intervju z županjo občine, ki je tudi prejemnica naziva Prostovoljstvu prijazno mesto.

Slovenska filantropija ji je naziv podelila že drugo leto zapored, in sicer za izreden posluh in podporo prostovoljstvu ter zgledno sodelovanje z bližnjimi občinami.

Nova Gorica in Medvode zmagovalki Evropskega tedna mobilnosti 7/3

Evropski teden mobilnosti (ETM) je namenjen zmanjševanju cestnega motornega prometa in spodbujanju trajnostne mobilnosti. Med 16. in 22. septembrom je v pobudi, ki jo usklajuje Ministrstvo za infrastrukturo, sodelovalo 79 občin, med njimi so štiri sodelovale prvič. Na današnjem zaključnem srečanju koordinatorjev so razglasili zmagovalni in najbolj aktivni občini. Zmagovalki letošnjega ETM sta Mestna občina Nova Gorica in Občina Medvode. Posebna priznanja pa so prejele še občine Novo mesto, Maribor, Koper, Brežice in Vipava.

Med 16. in 22. septembrom so občine in druge ustanove v letošnjih spremenjenih razmerah spodbujale občane k aktivni mobilnosti pod sloganom Izberi čistejši način prevoza! Številne občine so program prilagodile razmeram, zato so spodbujanje trajnostne mobilnosti (hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza) izvajale v manjših skupinah z manj udeleženci. Skoraj polovica občin je uspešno izvedla trajne ukrepe na področju trajnostne mobilnosti, med katerimi so bili postavitev novih pločnikov in smerokazov za pešpoti do šole, infrastruktura za kolesarje, uvedba izposoje koles, ureditev kolesarnic in avtobusnih postajališč ter številni drugi ukrepi.

Več na : https://www.gov.si/novice/2020-10-14-nova-gorica-in-medvode-zmagovalki-evropskega-tedna-mobilnosti/.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.