Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2019
Vlada je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2019. Ugotovljeno je, da skupna končna ocena neposredne škode znaša 49,8 milijona evrov ter v vseh štirih posameznih naravnih nesrečah v preteklem letu presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2019 (3.106.116,00 evrov) in je tako dosežena meja za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2019, v skupni višini 14.900.000,00 evrov. V poletnem obdobju leta 2019 so namreč Slovenijo prizadele štiri naravne nesreče, ki so bile zajete v oceno škode in jih je obravnavala Vlada Republike Slovenije, in sicer: močno neurje s poplavami in točo 22. in 23. junija 2019, neurja s poplavami, močnim vetrom in točami med 2. in 4. julijem 2019, neurja s poplavami, močnim vetrom in točami 7. in 8. julija 2019 in neurja s poplavami, močnim vetrom in točami med 24. in 26. avgustom 2019.
V letu 2020 je za ta namen predvideno 3, 5 milijona evrov. Letos bo obnova potekala na najbolj prioritetnih objektih, in sicer na področju vodne infrastrukture na zagotavljanju pretočnosti poškodovanih vodotokov in nujna sanacija brežin zaradi zajed, na področju lokalne cestne infrastrukture izvedba nujnih ukrepov pri sanaciji zemeljskih plazov. V prihodnjih letih sledi obnova poškodovanih stavb in poškodovanih kulturnih spomenikov.
Uvrstitev treh novih projektov v Načrt razvojnih programov – “Raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu”
Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstijo projekti, ki sodijo v skupino projektov 2330-13-S007 »Raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu«, in sicer: 2330-20-0050 Troti ter njihov doprinos k genetskemu napredku, 2330-20-0051 Celoviti ukrepi za vodo v kmetijskih povodjih in 2330-20-0052 Nanopore odkriva biologijo bolezni rastlin.
Uvrstitev 52 novih projektov in 10 sprememb v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2020–2023
Vlada je sprejela sklep s katerim se v veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 Proračuna Republike Slovenije uvrsti 52 novih projektov, ki izhajajo iz evidenčnega projekta za Sofinanciranje investicijskih projektov občin, iz skupine projektov za Investicije v lokalno razvojno infrastrukturo ZFO, ter spremeni 10 projektov.
V veljavnem načrtu razvojnih programov (NRP) je za namene financiranja posebnih ukrepov regionalne infrastrukture načrtovan evidenčni projekt 2130-16-0002 za Sofinanciranje investicijskih projektov občin. Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin so bili izbrani občinski investicijski projekti, ki se na podlagi uvrstitve v NRP občine in pozitivnega mnenja Ministrstva za finance, s tem sklepom spreminjajo ali uvrščajo v veljavni NRP proračuna Republike Slovenije.
Odgovor na poslanko vprašanje v zvezi s Strategijo Evropske unije za biotsko raznovrstnost do 2030
Vlada je sprejela Odgovor na pisno vprašanje poslanca Franca Trčka v zvezi s Strategijo Evropske unije (EU) za biotsko raznovrstnost do 2030.
V odgovoru na vprašanje, s katerimi vse finančnimi instrumenti se bo tako na ravni EU kot v Sloveniji financirala predlagana vsebina strategije zagotavljanja biotske raznovrstnosti, je med drugim pojasnjeno, da Evropska komisija poudarja, da bo treba za uresničevanje strategije (stroške ocenjuje na 20 milijard evrov letno) čim bolj izkoristiti vse zadevne programe EU in instrumente financiranja, tudi v okviru različnih programov v naslednjem dolgoročnem proračunu EU (vključno s skupno kmetijsko politiko, skladi kohezijske politike, programom Obzorje Evropa, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, programom LIFE in skladi za zunanje delovanje). Poleg tega bo precejšen delež od 25 odstotkov proračuna EU, ki je namenjen podnebnim ukrepom, namenjen biotski raznovrstnosti in naravnim podnebnim rešitvam, saj bo obnova narave znatno prispevala k izpolnjevanju podnebnih ciljev. Vlada RS pa namerava financiranje te strategije omogočati skladno s sprejetimi zakonskimi, programskimi in drugimi akti, zlasti Nacionalnim programom varstva narave, ki je del nedavno sprejete Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO20-30). Financiranju teh vsebin namenja del sredstev iz integralnega proračuna ter Podnebnega sklada in Gozdnega sklada.
V odgovoru na vprašanje glede povišanja deleža strogo zavarovanih območij je pojasnjeno, da Evropska komisija v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do 2030 predlaga državam članicam, da se zavežejo k strogemu varstvu 30 odstotkov vseh do leta 2030 zavarovanih območij (teh naj bi bilo takrat 30 odstotkov površine evropskega ozemlja EU, skupaj naj bi bilo torej v strožjem varstvu 10 odstotkov ozemlja EU). 30 odstotkov zavarovanih območij na ravni EU naj bi bilo zavarovanih za namene ohranjanja biotske raznovrstnosti, temelj pa predstavlja omrežje Natura 2000. Vlada odgovarja tudi, da se ugodno stanje ohranjenosti, predvsem večine gozdnih vrst in habitatnih tipov, da dosegati na območjih Natura 2000 s prilagojeno rabo naravnih virov, torej ne s strogim varstvom. V gozdovih je dolgoletno sonaravno poseganje v prostor pripeljalo do ugodnega stanja številnih vrst in habitatnih tipov, potreba po prepuščanju naravnim procesom obstaja zgolj za nekatere zelo specializirane vrste v manjšem obsegu. Nadalje velik del območij Natura 2000 v Sloveniji potrebuje poseganje, če naj se tam ohranijo vrste in habitatni tipi, ki so jih države članice EU z omrežjem Natura 2000 zavezane ohranjati, zlasti to velja za območja travniških in drugih ekstenzivnih kmetijskih površin, ki bi se drugače zarastla. Vlada ponovno poudarja. da gre za cilje na ravni EU in da Slovenija s 40 odstotki zavarovanih območij in Nature 2000 (največ med državami članicami EU) že nadpovprečno prispeva k temu skupnemu cilju. Glede na to vlada meni, da je na podlagi strokovnih argumentov treba doseči nekaj povečanja površin strogega varstva znotraj območij Natura 2000, kjer to prispeva k njihovemu boljšemu upravljanju (nova zavarovanja, ki so predvidena v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–203, kakor tudi v povečanju površine gozdnih rezervatov).
Vlada seznanjena z Osnutkom proračunskega načrta 2021
Vlada se je na današnji redni seji seznanila z Osnutkom proračunskega načrta 2021, ki ga morajo države članice Evropske unije vsako leto do sredine oktobra oddati Evropski komisiji.
V letu 2020 so se zaradi nagle širitve COVID-19 in ostrih zajezitvenih ukrepov na začetku epidemije zdravstvene in gospodarske razmere v številnih evropskih državah, vključno s Slovenijo, močno spremenile. Za leto 2020 Urad za makroekonomske analize in razvoj za Slovenijo predvideva 6,7 odstotni upad bruto domačega proizvoda, ki mu bo v naslednjih dveh letih sledilo okrevanje, pri čemer bo gospodarska aktivnost šele leta 2022 dosegla raven pred epidemijo.
V letu 2020 je v luči izjemnih okoliščin tako na nacionalni kot na ravni Evropske unije omogočen začasen odstop od fiskalnih pravil. Ker pa bo epidemija COVID-19 imela daljnosežne posledice na gospodarstvo, se je na ravni Evropske unije že oblikoval širok konsenz, ki bo omogočil obsežen odziv ekonomske in fiskalne politike na nastalo situacijo tudi v letu 2021. V ta namen je Evropska komisija državam članicam sporočila, da bo v letu 2021 še naprej veljala splošna odstopna klavzula. Fiskalni svet je marca 2020 ocenil, da epidemija predstavlja neobičajen dogodek, ki po Zakonu o fiskalnem pravilu omogoča uveljavitev izjemnih okoliščin, ki za letos še vedno veljajo. Vlada je Fiskalni svet zaprosila, da poda svojo oceno o izjemnih okoliščinah tudi za leti 2021 in 2022. Ker pa bo okrevanje trajalo več let, se mora fiskalna politika temu prilagajati tudi po letu 2021. Prehitro zniževanje spodbud, bi lahko v naslednjih letih negativno vplivalo na rast in odpornost.
S tem se omogoči, da bo fiskalna politika tudi v letu 2021 spodbujala predvsem okrevanje in po potrebi tudi nadaljnje ukrepe za omejitev posledic epidemije. Fiskalna politika s ciljem doseganja srednjeročnega položaja bo mogoča, oziroma jo bomo države zastavile z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ šele takrat, ko bodo širši ekonomski pogoji to dovolili. Vsekakor pa Slovenija že v letu 2022 dosega zadosten fiskalni napor skladen z matriko fiskalnega prilagajanja.
Tako kot v ostalih državah Evropske unije, se tudi v Sloveniji z obsežnimi ukrepi preprečuje še večji padec gospodarske aktivnosti. Trenutno se soočamo z novim valom epidemije, ki ponovno terja ukrepanje in prinaša negotovosti tudi v nadaljevanju leta in za prihodnje leto. Vlada RS je sprejela pet paketov ukrepov za omejevanje posledic epidemije ter nekatere ukrepe podaljšala do konca leta, z možnostjo podaljšanja v leto 2021 oziroma do sprejetja sistemskih sprememb.
Fiskalna politika Slovenije bo v prihodnjih letih usmerjena na okrevanje s postopnim zniževanjem nominalnega primanjkljaja. V letu 2021 je načrtovano znižanje primanjkljaja na 6,6 odstotka bruto domačega proizvoda in v letu 2022 na 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Cilji sledijo spremenjenemu Okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 za leti 2021 in 2022. Javni dolg se bo v letu 2020 povečal na 82,4 odstotka bruto domačega proizvoda, v naslednjih letih pa se bo zniževal, in sicer na 80,9 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2021 in 79,3 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2022.