V PRETEKLEM TEDNU SO PRAZNOVALE OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČLANICE HAJDINA, LAŠKO IN LENART. V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJEJO OBČINE ČLANICE SEVNICA, ŠMARTNO OB PAKI IN TURNIŠČE.

ISKRENE ČESTITKE!

SEKRETARIAT SOS

PREDSEDSTVO SOS

5. seja predsedstva v Ribnici 1/1

V sredo, 6.11.2019 je v prostorih Rokodelskega centra Ribnica potekala 5. seja predsedstva Skupnost občin Slovenije, kjer smo gostili tudi visoke goste državnega vrha. Županje in župani so obravnavali naslednje teme:

  • Policentrični razvoj Slovenije in pokrajinska zakonodaja

Mag. Dejan Židan, predsednik državnega zbora RS je opozoril na preveč centralizirano državo in težnjo po njeni regionalizaciji, kot jo zahteva tudi Ustava RS. Poudaril je, da podpira pristop ustanavljanja pokrajin od spodaj navzgor in izhodišče, da se najprej določijo meje regij oziroma njihovo število. Pretekle izkušnje namreč kažejo, da je bil obraten pristop neuspešen.

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS je posebej izpostavil, da bo delovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje še naprej aktivna in tudi obiskala tiste dele Slovenije, kjer so še vedno določeni pomisleki glede predvidenih pokrajinskih mej (Posavje, Zasavje, Koroška, Šaleška dolina, status Kopra, Maribora in Ljubljane…). Ob enem je opozoril, da bi preveliko drobljenje pokrajin pripeljalo do drobljenja moči, kar bi slabilo njihovo moč v odnosu do države. Zaključil je, da je napoved optimistična, saj so občine dobro samoorganizirane in že danes dobro sodelujejo na širšem območju, se pa je sprememb potrebno lotiti preudarno in potrpežljivo.

Iz kabineta Ministrstva za javno upravo se je seje udeležil tudi Igor Žavbi in predstavnika Ministrstva za okolje in prostor Blanka Bartol in Tomaž Miklavčič.

O zagotavljanju storitev za državljane in državljanke na področju celotne Slovenije je spregovoril tudi Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS. Povedal je, da vsi državljani niso v enakopravnem položaju, saj nimajo enakega dostopa do storitev najširšega splošnega pomena. Kot najbolj pereče probleme je izpostavil izrazito staranje prebivalstva, slabo omrežje javnega transporta, nizko investicijsko moč države in slabo preverjanje učinkov rešitev na državni ravni. Kot možne rešitve negativnega trenda centralizacije je navedel povečanje delovnih mest na podeželju, spremembo davčnega režima in zagotavljanje davčnih spodbud ter teritorialno prisotnost države na območju celotne Slovenije.

Predsedstvo SOS je v daljši razpravi predlagalo vrsto ukrepov za boljši policentrični razvoj Slovenije. Med drugimi, da se pristopi k oblikovanju Sveta za policentrični razvoj pri Vladi RS z jasnimi pristojnostmi vplivanja, oblikovanja in preverjanje različnih državnih politik za spodbujanje trajnostnega policentričnega razvoja, da država nemudoma pristopi k izdelavi študije o stanju regionalnega razvoja, vzpostavi jasen in pregledni sistem javnih služb, da se tako strateško kot akcijsko prioritetno loti obmejnih področij, razvoja urbanih središč in področja javnega prometa v smislu izvajanja javne službe in ne tržne dejavnosti. Prav tako, da se izvajanje storitev najširšega splošnega pomena preveri z vidika dostopnosti s strani starejših, da država premisli o organiziranosti državnih upravnih organov ter institucij in pripravi novo regionalno shemo zaposlovanja, da država nemudoma pripravi predlog mreže alokacije sedežev nekaterih njenih institucij (ministrstev, vladnih služb, agencij,…) in da se vzpostavi medsektorsko usklajeno sprejemanje politik, ki imajo vpliv na skladen in trajnostno usklajen regionalen razvoj. Ne nazadnje je bilo tudi predlagano, da se zaradi velikih dnevnih migracij zaposlenih v javnem sektorju v večja mestna središča, vzpostavijo natančnejši zakonodajni okviri za možnost dela od doma. V tem kontekstu so županje in župani že zagotovili, da lahko ponudijo prostore, katere bi ti javni uslužbenci lahko uporabljali.

Prejeti odgovor Vlade RS na dopis SOS v zvezi s policentričnim razvojem Slovenije.

Glede ustanavljanja pokrajin je predsedstvo SOS predlagalo upoštevanje in vključitev predlogov občin pri nadaljnjem usklajevanju predlogov pokrajinske zakonodaje in, da pripravljavec pokrajinske zakonodaje pripravi pregled pristojnosti in nalog pokrajin z oceno finančnih in drugih posledic njihovega izvajanja, ter v obravnavo v najkrajšem možnem času posreduje predlog Zakona o financiranju pokrajin.

  • Imenovanja v delovna telesa SOS

Predsedstvo SOS je tudi imenovalo evidentirane članice in člane v komisijo za kulturo, strateško delovno skupino za pripravo Odloka o urejanju podobe naselij in krajine, komisijo za digitalno preobrazbo, komisijo za turizem in komisijo za razvojne projekte.

  • Nefiks karierni dan

Predsedstvo SOS je obravnavalo pobudo Zavoda Nefiks in sicer projekt karierni dan, ki bo potekal 6. januarja 2020. Gre za dan, ko srednješolci spoznavajo svoje možnosti za prihodnost ter kakšne so njihove možnosti zaposlitve. Tema kariernega dneva bo Razvojne Strategije in Mladi pod geslom »Prihodnost je lokalna!« z željo, da se mladi spoznajo z razvojnimi strategijami občin ter odkrijejo, kje v lokalni skupnosti imajo možnosti za zaposlitev. Članice in člani predsedstva SOS so podprli pobudo in sodelovanje občin.

  • Spremembe Zakona o pravilih v cestnem prometu ter Zakona o cestah

Županje in župani so govorili o širjenju pooblastil občinskih redarjev skozi leta in težavah pri izvajanju njihovih pooblastil v skladu s pričakovanji javnosti. Občinski redarji se tako na terenu srečujejo s situacijami, ko iz vozila zaznajo kršitve, ki ogrožajo varnost v cestnem prometu, nimajo pa možnosti ukrepati. Zato je SOS na pristojna ministrstva že posredovala poziv za uporabo modre luči, saj se bi tako učinkovitost občinskih redarjev povečala. Občinska redarstva so skoraj v vseh občinah tudi del civilne zaščite in se jih aktivira v primeru večjih naravnih nesreč. V kolikor bi občinski redarji dobili pooblastilo za uporabo modre luči, bi njihova vloga tudi v sistemu zaščite in reševanja bila toliko večja. Ker predlog SOS ni bil upoštevan je predsedstvo sprejelo sklep, da se v 15. členu Zakona o pravilih v cestnem prometu ter v 106. členu Zakona o cestah črtajo naloge občinskih, medobčinskih in mestnih redarstev, ki jih občinski redarji brez uporabe modre luči ne morejo varno izvajati.

Galerija slik.

 

 

 

 

NOVICE SOS

Predsednik SOS na sestanku z ministrom za javno upravo 2/1

Predsednik Skupnosti občin Slovenije, dr. Aleksander Jevšek se je dne 8. 11. 2019 udeležil sestanka, ki ga je sklical minister za javno upravo Rudi Medved s predsedniki asociacij občin na temo nižanja stroškov občinam.

Minister je predsednike seznanil, da bo Vlada RS predlog Zakona o zmanjšanju stroškov občinam obravnavala na seji v prihajajočem tednu.

Prav tako jih je obvestil, da ima Delovna skupina za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, podaljšan mandat za nadaljnje delo. V nadaljevanju bo delovna skupina delala na spremembah Zakona o financiranju občin, katerih cilj bo odprava tistih anomalij, ki jih zdajšnji sistem povzroča (gre za problematiko 54. občin, katerim prejeta sredstva povprečnine ne zagotavljajo pokritja stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog).

Minister je prisotne predsednike prav tako obvestil, da je Ministrstvo za javno upravo dokončno potrdilo predlagano delegacijo Odbora regij za obdobje 2020-2025 in da je bil predlog kandidatov slovenske delegacije danes posredovan na Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji.

Odgovor Vlade RS na dopis SOS v zvezi s policentričnim razvojem Slovenije 2/2

Skupnost občin Slovenije je v dopisu Vladi RS posredovala pobude in zahteve v zvezi s policentričnim razvojem Slovenije, ki jih je oblikovala Strateška delovna skupina SOS za decentralizacijo storitev države in skladen razvoj, saj župani in županje občin članic že nekaj let opozarjajo na negativne trende v policentričnem razvoju, kakor tudi na pomembnost enakopravne dostopnosti do različnih tako javnih storitev kot tistih zasebnih, ki pa imajo značaj univerzalnosti.

Odgovor Vlade RS prilagamo na tej povezavi.

Obvestilo glede uveljavitve Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) 2/3

Skupnost občin Slovenije je na predsednika Vlade RS naslovila poziv k uresničitvi Pisma o nameri glede višine povprečnine 2019, in sicer glede sprejema Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO).

Namreč za uresničitev cilja zmanjšanja stroškov občin za izvajanje obveznih nalog občin in ustavne zasnove občin, da občine izvajajo naloge, ki se nanašajo na lokalno prebivalstvo in so po svoji naravi naloge lokalnega značaja, je bil pripravljen predlog Zakona o zmanjšanju stroškov občin.

V skladu s končnim poročilom delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, bi naj omenjeni zakon bil pripravljen hkrati s predlogom državnega proračuna, da jih bi vlada in državni zbor obravnavala hkrati. Začetek veljavnosti predpisa je bil predviden na dan 1. 1. 2020.

Ministrstvo za javno upravo je v dopisu št. 410-92/2018/422 z dne 28. 10. 2019 odgovorilo:

»Besedilo zakona je v sklepni fazi medresorskega usklajevanja, vlada ga bo predvidoma obravnavala konec novembra letos. V postopku priprave ZFRO je ena od parlamentarnih strank vložila novelo enega od zakonov, ki so predmet vsebine ZFRO. Gre za predlog spremembe ureditve dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga ureja Zakon o zdravstvenem varstvi in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V skladu s Poslovnikom Državnega zbora Republike Slovenije ZFRO tako ni mogoče obravnavati, dokler postopek sprememb in dopolnitev ZZVZZ ne bo končan. Zato datum uveljavitve zakona ni mogoče določiti vnaprej.«

Celotni odgovor lahko preberete TUKAJ.

Drugo srečanje Mreže občin za pripravo odloka o izgledu naselij in krajine 2/4

V petek, 8. novembra 2019 so se ponovno sestale predstavnice in predstavniki občin ter drugi vabljeni strokovnjaki s področja prostora, ki bodo s svojimi predlogi prispevali k vsebini odloka o izgledu naselij in krajine. Drugi terenski ogled je gostila Mestna občina Maribor, pod strokovnih vodstvom arhitektov in podžupanov, Gregorja Reichenberga iz MOM ter Janeza Koželja iz MOL. Terenski ogled se je tokrat osredotočal na obravnavo izgleda mestne krajine.

Župan MOM Saša Aleksander Arsenovič je v uvodnem delu predstavil področja športa, izobraževanja, kulture, mladih in prometa v Mariboru. Izpostavil je problematiko odhajanja dobrih kadrov v Ljubljano in Graz, stanovanjsko problematiko mladih,  pomanjkanje športne infrastrukture in težnjo po odprtju javnega prosta v mestnem središča ter velik prometni problem države, ki pa že v osnovi ni poskrbela za prometno infrastrukturo. Gregor Reichenberg, arhitekt in podžupan MOM, je izpostavil prisotnost ogromno »spečih potencialov«, ujetih v mestno središče, med Slovenskimi Goricami, Dravskim poljem in Pohorjem. Urbanistično situacijo je komentiral tudi arhitekt in podžupan MOL, Janez Koželj. Po njegovem mnenju ljudje ne razumejo več urbanizma, saj je postal na nek način neučinkovit. Izpostavil je potrebo po prehodu iz načrtovanja v urejanje prostora in pomanjkanje izkoriščenja členov prostorske zakonodaje. Luka Ivanič, vodja službe za sistem okolja in prostora na MOP-u je podprl srečanje z argumenti strokovne in pravne zakonodajne podlage.

Na terenskem ogledu so si članice in člani delovne skupine ogledali izgled manj urejenih mestnih ulic, primer manj ustreznega plakatiranja, uspešno prenovo objekta pod spomeniškim varstvom, neustrezno urbano povezovanje vpadnic preko mostov čez Dravo, lastniške zavozlanke dostopa do rečnega brega Drave in vizualno onesnaževanje. Na primeru dobre prakse iz tujine je bila izpostavljena tudi potreba po večjem deležu lastništva mestne občine za reševanje stanovanjske problematike mladih.

Predstavnice in predstavniki občin so sprejeli pomembne zaključke, ki jih bodo upoštevali na naslednjem napovedanem sestanku, ki bo namenjen operativi.

Ustanovna seja komisije za razvojne projekte 2/5

V Družbenem domu Občine Grosuplje se je 5. novembra 2019 sestala komisija SOS za razvojne projekte v novi finančni perspektivi. Članice in člane komisije ter vabljene goste je pozdravil gostitelj, dr. Peter Verlič, župan Občine Grosuplje. Članice in člani komisije so predstavili svoja pričakovanja od komisije in imenovali predsednika, to je mag. Damjan Jaklin, župan občine Velika Polana in podpredsednico, Jasmino Selan, Medobčinski razvojni center Občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje.

Na seji je komisija obravnavala stanje črpanja EU sredstev v sedanji in v prihodnji perspektivi. Mag. Bojan Suvorov iz SVRK je predstavil trenutno stanje črpanja EU sredstev. Članice in člani komisije so nizke številke komentirali z vidika uporabnikov in se osredotočali na ključne izzive in iskali rešitve.

Tako je bilo največkrat omenjeno izredno počasno pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj s strani ARSO; pa tudi zaplete pri oblikovanju aglomeracij. Komisija se je v nadaljevanju osredotočala na novo finančno obdobje in s prvega sestanka med Evropsko komisijo in nacionalno delovno skupino je poročala članica SOS, Simona Kašman. Procese, ki že potekajo med RS in komisijo je predstavil mag. Suvorov. Komisija je gostila tudi direktorja Inštituta za javno zasebna partnerstva dr. Boštjana Ferka, ki je predstavil mehanizme javno zasebnih partnerstev v luči razvojnih projektov in opozoril na premalo izkoriščene potenciale EFSI sklada ter mehanizma ELENA.

 

 

Rezultati tretjega razpisa WiFi4EU 2/6

Evropska komisija je na svojih spletnih straneh objavila rezultate tretjega javnega razpisa v okviru pobude WiFi4EU. Objavljen je seznam občin po posameznih državah članicah EU, Norveške in Islandije, ki so uspešno kandidirale na tretjem javnem razpisu za pridobitev bona za vzpostavitev brezžične Wi-Fi povezave na javnih mestih.

Na tretji javni razpis se je prijavilo več kot 11.000 upravičencev iz vse EU, Norveške in Islandije.

Glede na razpoložljiva sredstva v skupnem znesku 26,7 Mio EUR, je uspešno kandidiralo 1.780 upravičencev-občin, ki bodo prejele bon v višini 15.000 EUR. Na tokratnem razpisu je uspešno kandidiralo 32 slovenskih občin, ena (Lukovica) pa se je uvrstila na rezervni seznam upravičencev do bona, ki bo aktualen, če bo komisija povišala razpoložljiva sredstva.

Glede na to, da je bilo na prvem javnem razpisu v okviru WiFi4EU pobude uspešnih 89 občin iz Republike Slovenije  in na drugem javnem razpisu v okviru WiFi4EU pobude dodatno 34 občin je bilo do sedaj za pridobitev bona v višini 15.000 EUR uspešnih 155 občin, kar predstavlja preko 73 % vseh občin v Republiki Sloveniji.

To pomeni, da je Republika Slovenija iz naslova Inštrumenta za povezovanje Evrope – CEF, v okviru WiFi4EU pobude, uspešno pridobila 2.325.000,00 EUR sredstev za vzpostavitev brezžičnih Wi-Fi povezav na javnih mestih.

Evropska Komisije bo do porabe sredstev še objavljala javne razpise v okviru WiFi4EU pobude, na katere se bodo lahko prijavile občine, ki do sedaj še niso bile uspešne na javnem razpisu. Na Ministrstvu za javno upravo, Uradu za informacijsko družbo si prizadevamo, da bi se do konca WiFi4EU pobude delež vseh uspešnih občin približal 100 %.

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Osnutek Stanovanjskega zakona / SZ-2 3/1

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Stanovanjskega zakona.

Cilji predloga zakona so:

– olajšati sprejem odločitev glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje;
– vzpostavitev sistema za pregledno in učinkovito dodeljevanje javnih stanovanj;
– ažurno določanje najemnine v javnih stanovanjih, ki omogoča povrnitev sredstev, vloženih v gradnjo javnih stanovanj, v doglednem času;
– pravično, pregledno in učinkovito dodeljevanje pomoči pri plačevanju najemnine;
– skrajšan postopek odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku;
– zagotovitev inšpekcijskega nadzora nad vzdrževanjem stavb ter stanovanjskih enot, neodvisno od tega, kje se nahajajo;…

Besedilo predloga prilagamo TUKAJ.

Pripombe na osnutek nam lahko pošljete do torka, 26.11.2019 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom 3/2

Obveščamo vas, da je v obravnavi predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, s katero se na novo določa območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.

Glavni namen predloga je uskladitev območja varovalnih gozdov s prostorskimi razvojnimi usmeritvami občin ter pobudami lastnikov gozdov za uskladitev s stanjem v naravi in z digitalnimi katastrskimi načrti. Zavod za gozdove Slovenije je v letu 2019 izvedel usklajevanje območij varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov z vsemi občinami, zlasti tistimi, ki pripravljajo nove prostorske akte, in pripravil dopolnjen strokovni predlog za izločitev oziroma povečanje površin varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Nov predlog območij varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov je vključen v Prilogo 1 in Prilogo 2 Uredbe o spremembah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.

Besedilo uredbe najdete TUKAJ, vaš komentar na predlog pa nam lahko posredujete do torka, 26. 11. 2019 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

DOGODKI SOS

12.11. / Posvet “Kaj prinaša nov Zakon o varstvu osebnih podatkov za občine” 4/1

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in Dataofficer d.o.o. organizira informativni posvet na temo varstva osebnih podatkov v luči priprave novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

Informativni posvet bo potekal v torek, 12. novembra 2019, s pričetkom ob 10.00 v dvorani Casiopea, Austria Trend hotela Ljubljana, Dunajska cesta 154, 1000 Ljubljana.

Predstavljene bodo najpomembnejše spremembe in predvsem zahteve, ki jih prinaša nov ZVOP-2 ter povezane določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) pri izvajanju nalog občin, vključno s predstavitvijo pomena vsebine področne zakonodaje. Izpostavili pa bomo tudi ključne izzive s katerimi se bodo morale občine spopasti oziroma se že spopadajo, da zagotavljajo skladnost z zakonodajo in predvsem varnost osebnih podatkov.

VABILO s programom.

Vljudno vabljeni!

26.11. / Posvet “Predstavitev portala EZK ter postopka vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov” 4/2

Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17–popr.) je na občine in na občinske inšpektorje prenesel pooblastilo za nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine opravljajo občinski inšpektorji ali inšpektorice ali skupni občinski inšpektorji ali inšpektorice, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: občinski inšpektorji), na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen.

Na podlagi zakonskega določila, morajo občinski inšpektorji preko Portala elektronska zemljiška knjiga vnašati zemljiškoknjižne predloge.

Za vas smo pripravili posvet, na katerem vam bosta zaposleni na Vrhovnem sodišču RS predstavili Zemljiško knjigo, Portal EZK,  ter postopek vpisa zemljiškoknjižnih predlogov.

Seminar bo potekal v torek 26. 11. 2019 v sejni sobi v Hali Tivoli, na naslovu Celovška cesta 25, 1000 Ljubljana

VABILO s programom se nahaja na tej povezavi.

28.11./ Napoved posveta Opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek 4/3

Obveščamo vas, da Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in podjetjem ZUM d.o.o. načrtuje posvet glede Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, ki je stopila v veljavo meseca marca letos in o tem kako uskladiti veljavne podlage za odmero komunalnega prispevka z novimi predpisi.

Posvet bo potekal v četrtek, 28. novembra 2019 v Trzinu.

V kratkem objavimo vabilo s programom in prijavnico.

 

 

DOGODKI DRUGIH

18.11./ Trajnostne koče v Sloveniji 5/1

V ponedeljek, 18. novembra 2019, bo potekal posvet Trajnostne koče v Sloveniji, kjer bodo predstavljeni projekti in dobre prakse, potekalo pa bo tudi omizje z naslovom “Kako do trajnostne energetske oskrbe občutljivega gorskega prostora”.

Več o programu in prijavi preberite na tej povezavi.

18.11. - 11.12. / »SMART DPO« e-učilnica za zaposlene 5/2

Obveščamo vas, da bo preko Dataofficer »SMART DPO« e-učilnice ponovno potekalo izvajanje e-usposabljanj za zaposlene na občinah. Za izvedbo usposabljanja je predviden paketni pristop in sicer se bo usposabljanje izvedlo v sodelovanju z vodstvom občine in vseh zaposlenih, ki v občini obdelujejo osebne podatke. Na ta način občina tudi pridobi končno Poročilo o izvedbi usposabljanja zaposlenih in s tem dokazilo, ki ga potrebuje za dokazovanje skladnosti poslovanja z GDPR (24. in 32. člen).

Več o izvedbi usposabljanja in vsebini e-učilnice lahko preberete v vabilu. Prilagamo tudi prijavnico.

Rok za prijavo je 15. november in sicer na elektronski naslov info@dataofficer.si, za informacije smo dosegljivi na številki 041 314-400.

20.11./ Mednarodna konferenca o socialni ekonomiji 5/3

Vabimo vas, da se pridružite navdihujoči enodnevni mednarodni konferenci o socialni ekonomiji v sredo, 20. 11. 2019, od 9. do 20. ure na Ptuju. Pripravljajo pogovor na temo priložnosti za izboljšave v politikah, ki urejajo področje socialnih podjetij in zadrug, predstavljene bodo izkušnje socialnih podjetnikov in zadružnikov ter bodo osvetlili priložnosti pri financiranju socialnih podjemov s tujimi strokovnjaki in domačimi gosti.

Z nami bodo socialna podjetja in zadruge, mednarodni gostje, predstavniki ministrstev, občin in relevantnih javnih institucij. Dogodek se odvija v okviru projekta SocioLab in je za udeležence brezplačen.

Program konference prilagamo TUKAJ, več o konferenci pa lahko preberete tudi na spletni strani: tukaj.

Na dogodek se lahko prijavite na tej povezavi.

28.11. / Konferenca “Evropska strategija za plastiko” 5/4

Evropska strategija za plastiko na proizvajalce plastičnih mas prelaga odgovornost in jih poziva, da se sami zavežejo k spremembi proizvodnje plastičnih izdelkov na način, da se jih bo dalo reciklirati, v nasprotnem primeru bodo zakonodajne zahteve po spremembi in prilagoditvi proizvodnje plastičnih mas vse bolj in bolj stroge, kar lahko tista podjetja, ki na to ne bodo pripravljena, zelo prizadane.

Na že tradicionalni 13. slovensko-hrvaški konferenci o plastiki, ki jo organizira Gospodarska zbornica Slovenije in bo potekala 28. novembra 2019 na Brdu pri Kranju, bodo skušali ugotoviti, kaj je naloga vsakega deležnika v vrednostni verigi, ki bi pripomogla k ciljem strategije in se dogovoriti o konkretnih nadaljnjih skupnih aktivnostih. Vsaka od vabljenih skupin bi morala prevzeti določene naloge, zato vabimo vse deležnike, da se konference udeležijo!

Na brezplačno konferenco se lahko prijavite na tej povezavi.

Program konference se nahaja tukaj.

VLADA RS

87. dopisna seja 6/1

Spremembe Uredbe o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014-2020

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Sprejeta uredba zmanjšuje sredstva za ukrepa prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja 2014-2020. Vzrok za zmanjšanje je prerazporeditev sredstev med ukrepi v okviru nedavne 7. spremembe Programa razvoja podeželja 2014-2020. Za ukrep Prenos znanja in dejavnosti informiranja bo po novem na voljo  7,5 milijona evrov, za ukrep Podpora za pomoč pri uporabi storitev svetovanja pa 6.268.000 evrov. Za oba ukrepa je bilo prvotno predvidenih 23.268.000 evrov.

Ne glede na znižanje sredstev obeh ukrepov se bodo izvedle vse aktivnosti, predvidene v Programu razvoja podeželja 2014-2020.

Razogljičenje Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo s sodelovanjem Evropske komisije in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo

Vlada se je seznanila z Informacijo o pripravi celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, ki ga MOP, MGRT, MIZŠ, SVRK, MzI in MKGP pripravljajo kot pilotno aktivnost na evropski ravni v sodelovanju z dvema evropskima javnima organoma – Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT) in Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) Evropske komisije.

Predlagani strateški predstavitveni projekt ilustrira horizontalno naravo prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki zahteva orkestrirano delovanje celotne Vlade RS kot tudi številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni. Predlog projekta je oblikovan tako, da povezuje različna področja preko meja silosnega razmišljanja posameznih sektorjev in bo z izvajanjem ukrepov prispeval k doseganju konkretnih rezultatov, saj je v Sloveniji to praviloma ključna slabost izvajanja politik.

Vsebina predlaganih rešitev tega celovitega strateškega projekta je strukturirana v tri stebre, vsak med njimi je sestavljen iz več programov, ki pa so medsebojno povezani in drug drugega krepijo in nadgrajujejo:

  • steber »Pametne in krožne skupnosti« vključuje programe krožnih šol, krožnega učenja in virov in krožnih sinergij za vzpostavitev pametnih in krožnih regij;
  • steber »Krožni razvoj« vključuje programe s področja podjetništva (krožno odkrivanje in podpora krožnim inovacijam v malih in srednjih podjetjih ter program s področja spremljanja izvajanja;
  • steber »Krožno oblikovanje politik in znanost« vključuje programe na področju visokošolskega krožnega izobraževanja, oblikovanja politik za prehod v krožno gospodarstvo in na področju krožnega javnega naročanja.

Te tri stebre povezujejo trije horizontalni programi:

  • ustanovitev centra za prehod v pametno in krožno družbo, katerega naloga bo koordiniranje vsebin programa in povezovanje vseh relevantnih pobud in projektov s tega področja;
  • transformacijski kapital, katerega namen je omogočiti strateško kombiniranje različnih virov financiranja in vzpostaviti novo naložbeno logiko, da bomo s porabljenimi sredstvi dosegli ustrezne transformativne učinke;
  • progam Krožni piloti temelji na Strategiji pametne specializacije in Kažipotu Slovenije za prehod v krožno gospodarstvo; z njegovim izvajanjem bomo prispevali k oblikovanju poti/temeljev za razogljičenje in prehod v krožne poslovne modele na relevantnih področjih industrije.

Programi v okviru projekta bodo podprli tudi izvajanje ukrepov evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, in sicer v segmentu, povezanim s podjetništvom, raziskavami, izobraževanjem in trgom dela, ter s področji, povezanimi s Slovensko strategijo pametne specializacije. Izvajanje projektnega programa Krožne sinergije – pametne in krožne skupnosti bo pripomoglo tudi k bolj kakovostni pripravi projektov lokalnih deležnikov za naslednjo finančno perspektivo.

Izvajanje celovitega strateškega  projekta bo podprlo tudi pripravo dolgoročne podnebne strategije ter izvajanje nacionalnega energetsko-podnebnega načrta in nacionalnega programa varstva okolja do leta 2030.

Slovenija se bo z izvajanjem tega projekta bolje pozicionirala kot vzorčni primer na področju razogljičenja ter prehoda v krožno gospodarstvo, ki vključuje tudi razvoj biogospodarstva . Na ta način bo imela boljši/lažji dostop do ključnih odločevalcev na ravni EU, saj je oblikovanje Evropskega zelenega dogovora med ključnimi ambicijami nove Evropske komisije. Hkrati pa bo Slovenija z izvajanjem projekta tudi v času predsedovanja Svetu EU v drugem polletju 2021 pokazala doslednost pri prevajanju političnih zavez v ukrepe, ki prispevajo h konkretnim rezultatom, in na ta način pomagala tudi pri pozicioniranju slovenskih podjetij in drugih relevantnih deležnikov, ki delujejo v smeri razogljičenja in vzpostavljanja krožnih poslovnih modelov. Ne nazadnje bomo z izvajanjem ukrepov odgovorili na nekatera pričakovanja prebivalcev Slovenije, ki so jih izrazili v javnomnenjskih raziskavah in zahteve nevladnih organizacij, ki so Vlado RS pozvale k izvedbi ukrepov za podnebno nevtralnost Slovenije do leta 2040.

Končna ocena neposredne škode na stvareh zaradi neurja s poplavami in točo konec junija 2019

Vlada se je seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja s poplavami in točo 22. in 23. junija 2019 na območju Gorenjske, Koroške, Podravske, Pomurske, Vzhodnoštajerske in Zahodnoštajerske regije, ki v 43 občinah skupno znaša 13.327.660,85 evra in jo je 13. septembra 2019 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: Državna komisija). Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 112.181,98 evra, na enem uničenem objektu 2.369,05 evra, delna škoda na stavbah 155.377,29 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 2.243.817,00 evrov, škoda na vodotokih 10.084.749,38 evra, škoda na gozdnih cestah 486.082,19 evra, škoda v gospodarstvu 20.190,75 evra in škoda na državnih cestah 222.893,21 evra. Škoda na kulturni dediščini je vključena v delni škodi na stavbah.

Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2019 (3.106.116 evrov) in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Vlada je s sklepom naložila pristojnim ministrstvom, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Vlada Republike Slovenije je pooblastila Državno komisijo, da izjemoma lahko potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene.

Vlada je s sklepom potrdila stroške ocenjevanja škode zaradi posledic močnega neurja s poplavami in točo 22. in 23. junija 2019, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skupni višini 1.318 evrov in se pokrijejo iz proračunske rezerve.

Dogovor o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah

Vlada  bo s Skupnostjo občin Slovenije sklenila Dogovor o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah. Za podpis dogovora vlada pooblašča Simona Zajca, ministra za okolje in prostor.

S podpisom tega dogovora želi vlada spodbuditi občine k manjši uporabi plastike in k varovanju okolja. Občine lahko s svojimi ravnanji prispevajo k povečanju ozaveščanja o resnosti problematike in posledicah prekomerne uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo pri občankah in občanih. Dogovor je prostovoljen in občina k njemu lahko pristopi kadarkoli. Občine so tako povabljene, da ko v okviru svojih aktivnosti organizirajo različne oblike javnih ali internih prireditev in sestankov ne bodo ponujale plastičnega pribora in pijač v plastenkah.

Skupnost občin Slovenije bo na svoji spletni strani objavljala  seznam občin, ki so pristopile k dogovoru in ga redno posodabljala.

Seznanitev s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ

Vlada se je seznanila s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ v Sloveniji za leto 2018. Ob tem je Ministrstvu za finance naložila, da do 31. marca 2020 izdela predlog organizacijskih in vsebinskih sprememb sistema notranjega revidiranja.

Vlada je ministrstvu naložila, naj pripravi predlog sprememb, ki bo temeljil na analizi prednosti in slabosti različnih oblik njegove organiziranosti, ter v tem okviru pripravi tudi predlog sprememb pravnih in strokovnih podlag, ki urejajo notranji nadzor javnih financ.

Ministrstvo mora pripraviti tudi okvir vsebin in finančni načrt programa usposabljanja s področja notranjega nadzora javnih financ, namenjenega predstojnikom oziroma vodstvom proračunskih uporabnikov, in v tem okviru izdelati tudi predlog načina rednega izvajanja usposabljanj.

(Vir: Vlada RS, ur)

AKTUALNI RAZPISI

Objavljena razpisa Fundacije za šport 7/1

Fundacija za šport je na svoji spletni strani objavila dva razpisa in sicer:

1. Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje športnih programov, razvojne dejavnosti v športu, športnih prireditev in promocije športa ter družbene in okoljske odgovornosti v športu v letu 2020

Predmet razpisa je sofinanciranje izvajalcev športnih programov, programov razvojne dejavnosti v športu, programov športnih prireditev in promocije športa ter programov družbene in okoljske odgovornosti v športu, v okvirni višini 6.375.000 EUR, in sicer se razpiše:

– za področje športnih programov: 4.820.350 EUR,

– za področje razvojne dejavnosti v športu: 971.550 EUR,

– za področje športnih prireditev in promocije športa: 510.000 EUR,

– za področje družbene in okoljske odgovornosti v športu: 73.100 EUR.

2. Javni razpis za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letih 2020, 2021 in 2022

Predmet razpisa je sofinanciranje izvajalcev programov za gradnjo športnih objektov in površin za šport v naravi v okvirni višini 2.125.000 EUR, in sicer:

– v letu 2020 se razpiše: 1.635.000 EUR;

– v letu 2021 se razpiše: 245.000 EUR;

– v letu 2022 se razpiše: 245.000 EUR.

 Kandidati za sredstva fundacije prijavne obrazce obvezno izpolnijo preko spletnih strani fundacije http://www.fundacijazasport.org.

Postopek izpolnjevanja prijavnih obrazcev preko spletne aplikacije je podrobneje opisan na spletnih straneh fundacije. Izpolnjene prijavne obrazce morajo kandidati natisniti. Natisnjene prijavne obrazce, s potrebnimi prilogami, žigosa in podpiše pooblaščena oseba kandidata.

Poleg oddaje prijavnega obrazca preko spletne aplikacije, morajo kandidati tiskano vlogo na javni razpis poslati tudi s priporočeno pošiljko po pošti ali oddati osebno na naslov: Fundacija za šport, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, najkasneje do 11. 11. 2019. Šteje se, da je tiskana vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vloge oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure osebno oddana v prostorih fundacije.

V primeru dodatnih vprašanj, nam pišite na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si.

Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi EU sredstvi, sredstva za kmetijstvo in gospodarstvo ter neprofitne organizacije 7/2

Slovenski regionalno razvojni sklad je v U. l. RS, št. 35 z dne 31. 5. 2019 objavil nova javna razpisa in sicer Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi – PF 2019 in Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte – A 2019.

Javni razpis (pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi) PF 2019

Namen javnega razpisa je omogočiti hitrejšo in lažjo izvedbo projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi prejemnikom na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

  1. rok do 15. 7. 2019,
  2. rok do 26. 8. 2019,
  3. rok do 21. 10. 2019,
  4. rok do 25. 11. 2019.

Po podprogramu PF1.2 (Projekti neprofitnih organizacij) se lahko na razpis prijavijo:

  • pravne osebe, katerih (so)ustanovitelj je država, občina ali samoupravna narodna skupnost (raziskovalne in razvojne ustanove, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne akcijske skupine, drugo),
  • nevladne organizacije (združenja, fundacija, gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, društva, drugo),
  • pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki izkazujejo neprofitni status in namen delovanja (lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje, drugo),
  • javne ustanove za gospodarski razvoj,
  • javna podjetja z lastništvom države, občine ali samoupravne narodne skupnosti,
  • samoupravne narodne skupnosti (italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost).

Po podprogramu PF2.2 (Projekti kmetijskih gospodarstev) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

  • kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost.

Po podprogramu PF3.2 (Projekti v gospodarstvu) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

  • subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o gospodarskih družbah, registrirani kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,
  • subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o zadrugah, registrirani kot zadruga, zadružna zveza.

Vlagatelji na sklopu PF3.2 ne smejo opravljati dejavnost oz. izvajati projekt s področja kmetijstva oz. gozdarstva.

Več informacij na http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo/ugodna-posojila-pred-financiranje in http://www.regionalnisklad.si/kmetijstvo/pred-financiranje-kg.

Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte

Namen javnega razpisa je spodbujanje investicijskih projektov v kmetijstvu in gozdarstvu na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

  1. rok do 8. 7. 2019,
  2. rok do 19. 8. 2019,
  3. rok do 23. 9. 2019,
  4. rok do 28. 10. 2019,
  5. rok do 9. 12. 2019.

Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot: pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Kmetijska gospodarstva se morajo uvrščati med mikro, mala ali srednje velika podjetja.

Več informacij najdete tukaj in na tem spletnem mestu.

Evropska prestolnica kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji 7/3

Skladno s sklepom št. 51000-11/2018/3, s katerim je Vlada RS Ministrstvo za kulturo pooblastila za izvedbo postopka izbora mesta za naslov Evropska prestolnica kulture 2025, so objavili razpis za aktivnost Unije za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji.
Splošni cilji aktivnosti evropska prestolnica kulture so naslednji: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru na eni strani ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami  na drugi strani.
V skladu s temi cilji bodo dejavnosti, ki jih bo razvilo mesto, imenovano za evropsko prestolnico kulture, usmerjene v krepitev obsega, raznolikosti in evropske razsežnosti njegove kulturne ponudbe, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; v razširitev dostopa do kulture in sodelovanje v njej; v okrepitev zmogljivosti njegovega kulturnega področja in njegovih povezav z drugimi področji ter v povečanje njegove mednarodne prepoznavnosti prek kulture.

Cilj tega razpisa je spodbuditi prijave iz mest v Sloveniji, ki se želijo potegovati za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025, in imenovanje enega od teh mest, ki se mu lahko podeli nagrada Meline Mercouri, financirana iz programa Unije za podporo kulture v času njene podelitve.
Vse podrobnejše informacije, postopek za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture, merila za izbor in navodila za prijavo so objavljeni na naslednji povezavi.
Razpis je odprt do 31. 12. 2019.

Posojila za spodbujanje urbanega razvoja 7/4

Na spletni strani SID banke d.d. je objavljen nov program Sklada skladov SID banke »EKP posojila za urbani razvoj (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov v enajstih mestnih občinah. Razvoj tovrstnega inštrumenta je nastal v sodelovanju SID banke, d.d. in Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izvajanje dela Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ki podpira ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij v mestih.

Z ukrepi programa ugodnih posojil kohezijske politike 2014-2020 se zagotavlja spodbude za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih v enajstih slovenskih mestnih občinah V okviru programa se zagotavlja povratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki posojil v višini 5 mio EUR (z obveznim vzvodom, ki ga zagotavlja SID banka, d.d. pa okoli 7,5 mio EUR).

Rok za oddajo vloge: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.

NOVICE DRUGIH

Oktobrska številka Kohezijskega e-kotička 8/1

Pred vami je oktobrska številka Kohezijskega e-kotička, kjer boste našli informacije o projektih, aktualnih razpisih, napovedih razpisov in druge zanimivosti.
Izpostavljamo, da je samo še 14 dni časa za prijavo na video natečaj EU projekt, moja zgodba v dolžini 60 sekund na temo evropske kohezijske politike. Nagrada je letalska karta za dve osebi v eno od EU prestolnic. Več o natečaju si lahko preberete na spletni strani – https://www.eu-skladi.si/sl/aktualno/eu-projekt-moja-zgodba.

Kohezijski e-kotiček na: https://eu-skladi.si/sl/aktualno/e-novice/oktober-2019-kohezijski-e-koticek.pdf

Elektromobilnost v Kranju 8/2

Mestni svetniki v Kranju so sprejeli osnutek Odloka o javno-zasebnem partnerstvu (JZP) za izvedbo projekta »Električna mobilnost v Mestni občini Kranj«. V preteklih letih je mestna uprava že pričela izvajati številne aktivnosti na področju električne mobilnosti;

  • izposojo električnih koles,
  • polnilnice za električna vozila,
  • nameščeni sta dve sončni elektrarni,
  • izdelana je bila študija lokacij električnih polnilnic,
  • izveden popis voznega parka mestne občine in podobno.

Če želi mestna uprava še naprej predstavljati vzor na področju zmanjševanja onesnaževanja okolja, je prav, da postopoma prične nadomeščati obstoječi vozni park z električnimi vozili, po potrebi pa tudi vozila na druge alternativne vire. Predlog JZP predvideva izvedbo projekta postopne zamenjave občinskega voznega parka za električna vozila, postavitev električnih polnilnic in sončnih elektrarn na način, s katerim se bo investicija pokrila s prihranki zaradi znižanja stroškov. Predlagani odlok določa obveznosti koncesionarja ter postopek njegove izbire. Ta poteka s postopkom konkurenčnega dialoga. Odlok med drugim določa pogoje in merila za izbor koncesionarja, vzpostavitev in trajanje koncesijskega razmerja, prenehanje in ostale elemente koncesijskega razmerja.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.