Vlada Republike Slovenije je na seji sprejela osnutek zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma tako imenovani #PKP6, ki bo predstavljen na Ekonomsko socialnem svetu, nato pa ga bo sprejela na dopisni seji, nato bo predlog zakona posredovan v obravnavo v Državni zbor in predstavljen širši javnosti.
Glavni cilj osnutka zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.
Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma tako imenovani #PKP6, ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni COVID-19. Vsebino predloga prilagamo tukaj.
Novela Uredbe o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020
Vlada je je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 in jo objavi v Uradnem listu. Novo svetovanje, ki se uvaja je namenjeno vsem kmetijskim gospodarstvom in ne samo tistim, ki so vključeni v ukrepe. Kmetijskim gospodarstvom se želi ponuditi celovito svetovalno podporo na področjih, ki imajo neposreden učinek na odpornost kmetij in zmožnosti hitrega odziva na težke gospodarske razmere, ki so posledica predvsem pojava koronavirusa.
Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2021
Vlada je sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2021. Izhodiščna struktura, ki se upošteva pri določanju različnih cen za plačilo vodnega povračila izhaja iz Pravilnika o klasifikaciji vrst posebne rabe vode in naplavin. Glede na različne rabe vode se oblikujejo različne cene za plačilo vodnega povračila, pri čemer se upošteva oceno stopnje povračila stroškov. Predlagane cene za leto 2021 ob nespremenjeni rabi vode glede na leto 2020 predstavljajo enak prihodek. Ocenjena vrednost priliva za leto 2021 iz naslova vodnega povračila znaša okoli 31 milijonov evrov.
7,8 milijona evrov za program nujnih ukrepov za sanacijo zemeljskih plazov srednjega in malega obsega
Vlada se je seznanila s Programom nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal majhnega in srednjega obsega za leti 2020 in 2021. Program ukrepov je ovrednoten na 7,8 milijona evrov. Sredstva so zagotovljena v z rednimi proračunskimi sredstvi Ministrstva za okolje in prostor ter Odlokom o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023. Veliko zemeljskih plazov in podorov se namreč sproža izven dogodkov, ki so v veljavni zakonodaji opredeljeni kot naravna nesreča večjega obsega. Tovrstni pojavi ne morejo biti predmet programov odprave posledic naravnih nesreč večjega obsega, skladno z določili Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in so prepuščeni naravni dinamiki oziroma v reševanje lokalni skupnosti. Zato je bila na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) oblikovana posebna proračunska postavka Sanacija plazov srednjega in malega obsega, in sicer z namenom financiranja sanacij zemeljskih plazov, ki ne morejo biti predmet obravnave v okviru programov odprave posledic naravnih nesreč na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, njihova sanacija pa zahteva finančna sredstva, ki presegajo finančno sposobnost prizadete lokalne skupnosti.
Na poziv Ministrstva za okolje in prostor je prispelo 54 predlogov občin za izvedbo nujnih ukrepov na 156 evidentiranih pojavih nestabilnosti tal. Po pregledu dokumentacije in opredeljenih prioritet je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Program nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal majhnega in srednjega obsega za leti 2020 in 2021, s katerim se načrtuje sofinanciranje izvedbe nujnih ukrepov na 32 pojavih nestabilnosti tal.
Revidirana projektna naloga o posebnem vladnem projektu predsedovanja Slovenije Svetu EU 2021
Vlada Republike Slovenije je sprejela revidirano projektno nalogo za posebni vladni projekt predsedovanja Slovenije Svetu EU 2021.
V nalogi so določena izhodišča priprav na predsedovanje z organizacijskega, vsebinskega, kadrovskega, finančnega, logističnega in promocijskega vidika. Zaradi širjenja covida-19 se je pokazala potreba po prilagoditvi projektne naloge.
Stališče do mnenja Državnega sveta glede predloga zakona o izvrševanju proračunov
Vlada je sprejela stališče do mnenja Državnega sveta glede predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 in ugotavlja, da je Državni svet z izrekom podpore predlogoma državnih proračunov za leti 2021 in 2022 ter Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 pripoznal ustreznost vsebine proračunskih dokumentov.
V zvezi s črpanjem evropskih sredstev vlada pojasnjuje, da se v letu 2021 poleg pospešenega izvajanja t. i. rednih projektov kohezijske politike načrtuje tudi izvajanje projektov iz naslova dodatnih sredstev pobude REACT-EU. Ključnega pomena je, da se sredstva iz naslova te pobude hitro sprogramira, saj končni datum upravičenosti izdatkov pri upravičencu za programsko obdobje 2014-2020 ostaja nespremenjen, torej 31. december 2023. Nadalje vlada pojasnjuje, da je konec avgusta že potrdila izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Kljub temu da načrt še ni sprejet, pa je v proračunih za leti 2021 in 2022 ter načrtih za naslednja leta že načrtovana ocena potrebnih sredstev. Za izvajanje programov, projektov in ukrepov, ki se bodo financirali iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost, je v letu 2021 predvidenih 300 milijonov evrov.
Mnenje k noveli Zakona o šolski prehrani
Vlada Republike Slovenije je sprejela Mnenje k Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o šolski prehrani, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Vlada predloga zakona ne podpira.
Z novelo Zakona o šolski prehrani želi omenjena skupina poslank in poslancev urediti pravico vseh učencev do toplega obroka tudi v času, ko zaradi epidemioloških razmer izobraževanje poteka na daljavo. Vlada meni, da predlog zakona posega v enega ključnih ciljev ob sprejemu veljavnega Zakona o šolski prehrani, to je poenotiti organizacijo šolske prehrane v osnovnih in srednjih šolah ter zagotoviti cenejši ali brezplačni obrok šolske prehrane tako učencem kot dijakom. Predlog zakona skupine poslank in poslancev pa se osredotoča izključno na učence, pri čemer pozablja na dijake, ki v času izobraževanja na daljavo ravno tako potrebujejo ustrezen obrok, še toliko bolj to velja za socialno ogrožene dijake.
Sprejeta akta v povezavi z epidemijo COVID-19:
- Vlada je sprejela spremembe Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 in
- Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji
Vlada sprejela Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020
Vlada je sprejela Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 za obdobje od januarja 2014 do konca septembra 2020 in ga skupaj s Poročilom o izvajanju Akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev poslala v Državni zbor.
Vlada ocenjuje, da je izvajanje kohezijske politike v tretjem četrtletju leta 2020 zadovoljivo. Poudarja, da epidemija COVID-19 vpliva tudi na dinamiko izvajanja kohezijskih projektov, zato bo treba v prihodnjih mesecih napore usmeriti v spodbujanje hitrejšega izvajanja projektov, predvidena sredstva za projekte, ki do konca leta 2023 ne bodo izvedljivi, pa preusmeriti v druge ukrepe, ki blažijo posledice epidemije COVID-19.
Za naslavljanje trenutnih potreb za soočanje z epidemijo bo Slovenija skladno z usmeritvijo Evropske komisije uporabila tudi sredstva evropske kohezijske politike, ki bodo usmerjena predvsem v ukrepe na področju trga dela, izboljšanja kapacitet v zdravstvu in ukrepe za podporo podjetjem.
(Vir: Vlada RS, al)