V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJETA OBČINSKI PRAZNIK OBČINI ČLANICI RADOVLJICA IN TRŽIČ.

ISKRENE ČESTITKE!

Sekretariat SOS

NOVICE SOS

PODELITEV CERTIFIKATOV BRANJU PRIJAZNIM OBČINAM V LETU 2019 1/1

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo so v torek, 3. decembra v Kulturnem domu v Medvodah tretjič podelili nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnostim lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: Cirkulane, Dobrepolje, Hoče- Slivnica, Mežica, Postojna, Polzela, Ravne na Koroškem in Ruše ter dve mestni občini: Mestna občina Maribor in Mestna občina Velenje. Skupaj je od leta 2017 nazive Branju prijazna občina prejelo 38 občin. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Nejc Smole, župan občine Medvode, dr. Vladimir Prebilič, podpredsednik Skupnosti občin Slovenije in župan občine Kočevje ter mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu RS za kulturo. Ob podelitvi nazivov pa so se s povezovalko dogodka Carmen L. Oven o branju kot vrednoti pogovarjali novinarka Ksenija Horvat, pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc Pižama in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije in župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič.

Občine so pomembni dejavniki pri spodbujanju branja, ki  po zadnjih raziskavah med Slovenci ni na zavidljivem mestu. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2019, so v svoji vlogi izkazale odnos do knjižnične dejavnosti kot obvezne javne službe in predstavljale vse ostale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala 10 prijavljenih občin, ki so izpolnili vse pogoje natečaja, prav tako pa izstopajo s svojimi praksami spodbujanja sodelovanja organizacij in vključevanja prebivalcev z namenom, da gojijo branje kot eno svojih temeljnih vrednot.

Dr. Vladimir Prebilič, podpredsednik SOS in župan občine Kočevje je izpostavil, da živimo v digitalnem obdobju polnem modernih tehnologij, ki stimulirajo uporabnike z več tisoč dražljaji, ki ohranjajo našo pozornost. Mlajše generacije zato težko navdušimo za branje knjig, saj sta za to potrebna čas in osredotočenost. »Preko branja aktiviramo svoje misli, razvijamo miselni aparat, se naučimo kritičnega razmišljanja, osmislimo razmišljanje in lažje komuniciramo. Premalo je argumentirane kritike.« je povedal dr. Prebilič in nadaljeval, da nam branje da širino in vedenje, ki je predpogoj za kritično razmišljanje. Občinam poleg zakonsko določenih in ostalih nalog za zagotavljanje osnovnega življenjskega standarda za občanke in občane, pogosto zmanjka tiste dodatne volje, da bi bile bolj aktivne tudi na področju širjenja bralne kulture. Iz navedenega razloga toliko bolj pozdravljamo občine, ki v to vlagajo dodaten napor in naredijo tisto nekaj več, hkrati pa so motivacija ostalim občinam, da postanejo bolj aktivne na področju širjenja bralne kulture je zaključil.

Galerija.

Mojca Širok, častna pokroviteljica projekta Branju prijazna občina

Predstavljajte si svet brez knjig. Življenje brez knjig. Je takšna misel sploh predstavljiva? Jaz mislim, da ne. Za televizijo so govorili, da bo izpodrinila radio, za časopise, da jih bodo pokopali spletni portali, za knjige, natisnjene na papirju med dvema platnicama, da jih bo izpodrinil elektronski bralnik. A ne bi mogli biti dlje od resnice.

Drži, vsak nov razvoj je staremu prinesel udarec, tako kot vsaka novost predrugači tisto, kar je bilo prej. A ne verjamem, da bi kdaj zares pristala na smetišču zgodovine. Bralna kultura, ki jo imamo v Sloveniji, čeprav se nam včasih zdi, da nam statistike govorijo drugače, je zavidljiva.

Dolgo sem živela zunaj Slovenije in le redke države se lahko ponašajo s tako bogatimi bralnimi hrami, kot so naše knjižnice, in tako globoko zakoreninjeno navado, kot je naša, da jih redno obiskujemo.

Po izidu moje zadnje knjige, kriminalnega romana Pogodba, sem v letu dni obiskala več kot 30 knjižnic po vsej Sloveniji. Kar sem videla, me je ganilo, predvsem pa utrdilo v prepričanju, da v takšnem okolju knjiga – v papirnati, elektronski ali zvočni obliki – ne bo nikoli postala predmet pozabe v zaprašeni škatli stran od oči. Ker vi ne boste dovolili. Ker mi ne bomo dovolili. Mi vsi, ki imamo radi knjige.

Želim si, da bi se vsa ta čudovita energija, ki jo skrbniki in čuvaji knjig poklanjajo ne le knjigam, pač pa predvsem tistim, ki knjige iščejo, ta topla, zanosna energija, ki jo začutiš v čisto vsaki knjižnici v še tako majhnem slovenskem kraju, lahko razlila čez meje bralnih hramov v druge slovenske ustanove, predvsem gospodarske in politične. Morda bi lahko naredila čudeže.

Čudeže, kot jih vsak dan, ko nekdo prestopi vrata knjižnice in se za trenutek izgubi v iskanju drugega sveta, dela za vse nas.

V Bruslju, 25.11.2019

Delovni sestanek glede spremembe zakona o vrtcih 1/2

V torek, 3. decembra 2019 je v Mestni hiši Ljubljana potekal delovni sestanek v povezavi s spremembo Zakona o vrtcih (Zvrt), v organizaciji Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Razprava je zajemala spremembe 34. člena Zvrt, ki se nanaša na področje financiranja zasebnih vrtcev. Izmenjava stališč in predlogov med matičnimi komisijami ter drugimi delovnimi telesi Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije je potekala konstruktivno in uspešno. Na sestanku so prisotni preverjali nekaj različic sprememb 34. člena, ki bi omogočale občinam avtonomijo odločanja glede financiranja zasebnih vrtcev.

Županje na Forumu županj v Somborju 1/3

Konec tedna, med 5. in 7. decembrom 2019, poteka v srbskem Somborju Forum županj jugovzhodne Evrope v organizaciji mreže NALAS. Dogodka so se udeležile tudi predstavnice kluba županj; Ana Rebernik iz občine Rečica pri Savinji, Alenka Štrucl Dovgan iz občine Divača, Darja Vudler iz občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Katarina Prelesnik iz občine Solčava in Saša Likavec Svetelšek iz občine Hrpelje-Kozina, ki pa so bile tudi pobudnice tega dogodka.

 

Na dogodku so slovenske županje skupaj z udeleženkami iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Romunije in Srbije spregovorile o uspešnejšem vključevanju načela enakosti spolov v politiko ter zagotavljanju proračunskih sredstev za ta namen.

Foruma so se udeležile z namenom okrepiti mrežo poznanstev, se inspirirati in si izmenjati dobre in slabe izkušnje za nadaljnjo implementacijo rešitev na lokalni ravni. Ob tem udeleženke foruma ozaveščajo in naslavljajo vse ženske, da s politično participacijo skrbijo tudi za potrebe prebivalcev.

Galerija.

Članek na spletni strani NALAS-a.

 

Dialog z Evropsko komisijo o razvojnih potrebah in naložbah 2021-2027 1/4

V okviru priprav na izvajanje evropske regionalne politike v obdobju 2021-2027 je Evropska komisija organizirala dve ločeni razpravi s predstavniki zahodne in vzhodne kohezijske regije o razvojnih potrebah in naložbah v prihodnjem finančnem obdobju. Evropsko komisijo sta predstavljala Vittoria Alliata di Villafranca, direktorica na generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko, in Egbert Holthuis, vodja enote na generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. Njunima uvodnima predstavitvama je sledila razprava z deležniki. S strani Skupnosti občin Slovenije je bila zagotovljena udeležba na obeh razpravah.
Dogodek za zahodno kohezijsko regijo je potekal v prostorih Mestne občine Ljubljana, kjer so bile v razpravi izpostavljene predvsem težave neenakosti razvoja znotraj zahodne regije ter veliko pomanjkanje pričakovanih sredstev. Predlagali so, da bi sveženj povečali na račun vzhodne kohezijske regije v višini 15 % sredstev. Župan Tolmina, Uroš Bežan je izpostavil dejstvo, da 2/3 Slovenije ni imelo dostopa do sredstev iz CTN mehanizma v tej perspektivi. G. Gojčič, namestnik RRA direktorice je še dodal, da so mestne občine lahko v okviru CTN prijavile karkoli, ostale občine so dobile dostop do DRR preko regionalnega sklada šele od 2017, kjer pa so bila zelo stroga merila, tako da večina projektov ni izpolnila pogojev.

Dogodek za vzhodno kohezijsko regijo je potekal kasneje v Kristalni dvorani v Zagorje ob Savi. Izpostavljena je bila problematika pomanjkanja mehanizma za razvoj ne-urbanih območij. Mehanizem CTN se je v sedanji perspektivi izkazal za izredno uspešnega. Občine, ki do tega mehanizma sedaj niso upravičene, so izrazile potrebo po takšnem orodju, ki bi omogočal razvojne naložbe tudi v ne-urbanih okoljih, kjer se prebivalci zaradi pomanjkanja osnovne infrastrukture, kot so ceste, internet ipd. ter posledično poslovnih priložnosti in delovnih mest izseljujejo. S takšnimi izzivi se srečuje večina občin v Sloveniji. Predstavniki komisije so poudarili, da se s podobnimi izzivi srečujejo tudi v drugih državah. Gregorju Koširju, podžupanu iz Kočevja, ki je ta problem izpostavil so odgovorili, da so pripravljeni podpreti predlog, ki bi naslavljal ta izziv ter dialog za nacionalnimi organi, v kolikor ga deležniki oblikujejo. V Sloveniji moramo torej oblikovati predlog rešitve, o kateri se v nadaljnjih korakih usklajujemo s komisijo.

Dr. Ivan Žagar je izpostavil, da je vključevanje predstavnikov regionalnih in lokalnih nivojev v proces programiranja in pogajanj nujen pogoj za kasnejše uspešno izvajanje projektov, zato pozdravljajo vsako obliko komunikacije. V nadaljevanju je osvetlil določene težave pri izvajanju projektov v sedanji finančni perspektivi, izpostavil pomen pristopa “od spodaj navzgor”, ter izpostavil prednosti ločenih operativnih programov za vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Na koncu je bil izpostavljen še dokument Strateška izhodišča razvoja KRVS.

 

Predstavitev Evropske komisije:

Presentation for meeting with regional stakeholders

Skupnost občin Slovenije nasprotuje prenosu nadzora nad letenjem brezpilotnikov na občinska redarstva 1/5

S strani Ministrstva za infrastrukturo, Direktorata za letalski in pomorski promet smo v obravnavo prejeli predlog, da bi se na občinska redarstva prenesel nadzor nad prepovedjo letenja brezpilotnih letalnikov. Kot podlago za prenos pooblastila so navedli 3. člen Zakona o občinskem redarstvu, v katerem je navedeno, da občinska redarstva skrbijo za javni red in mir.

Na Skupnosti občin Slovenije smo predlogu nasprotovali, saj smo prepričani, da nadzor javnega reda in miru ni podlaga za nadzor letanja brezpilotnikov. Prepričani smo, da bezpilotniki ogrožajo varnost, ne javnega reda in mira, zato bi za nadzor morala skrbeti država (policija, agencija za varnost letenja…) nikakor pa ne občinska redarstva.

Strinjali pa smo se s predlogom, da se v posebnem zakonu sprejmemo omejitve letanja z brezpilotniki nad določenimi področji. Tako smo predlagali, da na Direktoratu za letalski in pomorski promet organizirajo skupen sestanek, na katerem bi vsi deležniki (občine, policija, vojska, MGRT) določili področja, nad katerimi bi veljala prepoved letenja z brezpilotniki (strnjena naselja, vrtci, šole, zdravstvene ustanove, gasilski domovi, občinske zgradbe…).

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti žival v vladni proceduri 2/1

Skupnost občin Slovenije vas obvešča, da je v vladni proceduri Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti žival.

V predlogu zakona so opredeljene naslednje poglavitne rešitve:

  • uskladitev z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene: sprememba in dopolnitev Zakona o zaščiti živali in sprejetje novega Pravilnika o pogojih za izvajanje postopkov na živalih;
  • preprečevanje preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi: označitev vseh pasjih mladičev, ki se skotijo v Republiki Sloveniji, že v leglu, do osmega tedna starosti;
  • zagotavljanje dobrobiti psov z rednim nadzorom, ki ga izvajajo veterinarji koncesionarji z letnim pregledom psa;
  • jasnejša določitev pravne podlage za odločanje o nevarnem psu: izdaja odločbe v upravnem postopku, s katero uradni veterinar oziroma druga uradna oseba uprave s pooblastili za odločanje v upravnem postopku ugotovi, da je pes nevaren, in to dejstvo vpiše v centralni register psov. Hkrati se določa pravna podlaga ureditve, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. Ta določba zagotavlja takojšnja izvršljivost odločbe, s čimer se prepreči vnovični ugriz oziroma napadalnost psa;
  • prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna;
  • prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih: če zavetišče zapuščene živali ne odda v 30 dneh od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, se v zavetišču zagotovi nadaljnja oskrba in imetnik zavetišča krije nadaljnje stroške oskrbe živali;
  • označevanje mačk: zmanjšanje stroškov oskrbe zapuščenih mačk v zavetiščih, saj bi bile označene mačke vpisane v centralni register psov in bi imele znanega lastnika.

Vlada RS je decembra 2017 na svoji 161. redni seji že sprejela predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv). Zakonodajni postopek je bil 22.06.2018 s prenehanjem mandatne dobe Državnega zbora končan.

Dne 9.10.2018 je bil nato ponovno objavljen predlog zakona na portalu E-demokracija (pri SOS: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali). V takratnem predlogu je bila z vidika občin predvsem problematična sprememba 31. člena, s katero se je predlagalo podaljšanje roka plačevanja stroškov za zapuščene živali v breme občin iz dosedanjih 30 na 45 dni.

Zadnja verzija predloga zakona podaljšanega roka več ne vsebuje (ohranja se sedanji rok, to je 30 dni). In sicer se ureja plačevanje stroškov za zapuščene živali na način, da se določi rok 30 dni v breme dosedanjega lastnika ali občine, če ni zagotovila zavetišča. Po preteku navedenega roka stroški oskrbe in namestitve zapuščene živali preidejo na zavetišče.

V členu se spreminja tudi določilo glede zaračunavanja stroškov imetnika zavetišča novemu skrbniku. Sedaj je veljalo, da imetnik zavetišča lahko zaračunava novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali (v skladu s cenikom). Po novem pa bi lahko zaračunal pavšalni znesek za delovanje zavetišča v skladu s cenikom.

Hkrati se predlaga novi 31. a člen, ki daje občinam pravno podlago za spodbujanje odgovornega lastništva živali in za sofinanciranje različnih ukrepov (sterilizacija in kastracija) za zmanjševanje števila zapuščenih živali.

Na sledeči povezavi najdete Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti žival s prilogami:

– Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali

– Pravilnik o pogojih za uporabo živali v postopkih

– Pravilnik o preventivnem letnem pregledu psa pri veterinarju

BESEDILO PREDLOGA

Usmeritve glede obravnave lokacijskih preveritev za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 2/2

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja je pripravil usmeritve glede obravnave lokacijskih preveritev (v nadaljevanju: LP) za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev.

Usmeritve zajemajo:

  1. Pravno podlago
  2. Namen lokacijske preveritve
  3. LP v primeru OPPN
  4. Uporabo LP za odstopanje od PIP določenih z OPPN
  5. Usmeritve za odločanje o LP v primerih OPPN

Glavni namen LP je večja prožnost prostorskega načrtovanja v primerih, ko se legitimni interesi v prostoru ne morejo udejanjiti, ker jih prostorski akt ne predvideva. Z LP se individualne potrebe v prostoru, ki so nove ali pa v manjši meri odstopajo od predvidenih, ustrezno prostorsko preverijo in nato kot take predstavljajo podlago za nadaljnje projektiranje.

Celotno pojasnilo lahko preberete na povezavi TUKAJ.

Obvestilo - oddaje vlog v okviru prednostne naložbe 6.1. specifični cilj 1 v povezavi s predvidenimi spremembami in dopolnitvami Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode 2/4

V zvezi z odprtimi vprašanji, ki jih na ministrstvo dobivajo v zvezi z oddajo vlog v okviru prednostne naložbe 6.1 (Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev okoljske zakonodaje Unije ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve) specifični cilj 1 in v povezavi s predvideno spremembo uredbe, ki ureja aglomeracije je Ministrstvo za okolje, Direktorat za vode in investicije in prostor podalo naslednja pojasnila – TUKAJ.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika 2/5

V obravnavi na Državnem zboru je Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika.

Predlagane spremembe stvarnega prava po eni strani sledijo potrebam poslovnega prometa, po drugi strani pa bodo predlagane dopolnitve etažne lastnine in nova ureditev povezanih nepremičnin omogočile ureditev razmerij, ki se v poslovni in življenjski praksi že oblikujejo, vendar s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. S predlogom zakona se odpravljajo tudi nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti veljavne ureditve.

Poglavitne rešitve, ki jih Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika prinaša, so:

  • Opredelitev, da živali niso stvari, ampak živa bitja
  • Prenova oziroma dograditev etažne lastnine in etažni lastnini podobnih položajev
  • Prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
  • Spremembe na področju nepravih stvarnih služnosti v javno korist in stavbne pravice

Celotna vsebina predloga je dosegljiva TUKAJ.

Vaše predloge in komentarje nam lahko posredujete na naslov info@skupnostobcin.si najkasneje do četrtka, 19. 12. 2019.

Predlog Zakona o katastru nepremičnin v medresorskem usklajevanju – PODALJŠANJE ROKA 2/6

V medresorsko usklajevanje je bil dan predlog Zakona o katastru nepremičnin (EVA 2018-2550-0116), ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije.

  1. PREDLOG_ZAKON O KATASTRU NEPREMIČNIN
  2. MSP_test_ZKN
  3. Nacrt_in_ukrepi
  4. Ocena_ucinka
  5. P1_pr_osn_ vodenje
  6. Prav _osn_BONITETE
  7. P1_MERILA ZA BONITIRANJE ZEMLJIŠČ
  8. P3_ prav_osn_ vodenje
  9. P4_Način določitve uporabne površine dela stavbe
  10. Priloga 5 – obrazci, na katerih se izdelajo elaborati
  11. Pravilnik o vrstah in vsebini potrdil iz katastra nepremičnin in registra naslovov
  12. Pravilnik o podrobnejši vsebini registra prostorskih enot
  13. Prav_osn_RPE_P1
  14. Pravilnik o Komisiji za presojo strokovne napake
  15. Pravilnik o načinu vodenja podatkov katastra nepremičnin
  16. Šifranti katastra nepremičnin
  17. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidence državne meje
  18. Pravilnik_IZPIT_osn

ZKN bo nadomestil veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US in 79/12 – odl. US, 61/17 ZAID, 7/18 in 33/19). Vzporedno s pripravo ZKN poteka Program projektov eProstor, ki vključuje projekt »Informacijska prenova nepremičninskih evidenc«, katerega cilj je informacijska prenova nepremičninskih evidenc (zemljiškega katastra in katastra stavb, registra prostorskih enot, evidence državne meje). Ta bo zagotovila ustrezno informacijsko podporo poslovnim procesom za učinkovito in ažurno evidentiranje podatkov o nepremičninah, za vzpostavitev učinkovitih in kontroliranih povezav z zemljiško knjigo ter povezovanje z drugimi zbirkami prostorskih podatkov. Uvedba prenovljenih informacijskih rešitev je pogojena s sprejemom ZKN in obratno, ZKN bo mogoče uvesti šele z implementacijo prenovljenih informacijskih rešitev. Z izgradnjo informacijske podpore bodo zagotovljeni pogoji za kontroliran vnos sprememb in boljšo povezanost podatkov in s tem posredno tudi za kakovost podatkov v prihodnje.

Vaše pripombe nam lahko sporočite do PETKA, 20.12.2019 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si ali po tem roku, do 31.12.2019 neposredno na naslov gp.mop@gov.si ali pisarna.gu@gov.si.

 

 

 

POVPRAŠEVANJE

26.11. - 26.11. / Zbiramo dobre prakse občin 3/1

V Sekretariatu SOS smo pripravili obrazec za zbiranje dobrih praks občin. Obrazec je oblikovan ob pozivu občinam k podpisu sporazuma za organizacijo dogodkov brez plastike za enkratno uporabo. Občine vabimo, da med seboj podelijo tudi dobre prakse iz drugih področij, kot npr. uvajanje rešitev za pametne vasi in mesta, socialne inovacije, trajnostne turistične rešitve, mobilnost, energetske ali podnebne ukrepe, komunikacijske kampanje in podobno.

Namen te akcije je občinam omogočiti medsebojno izmenjavo dobrih praks in s tem izkoristiti potencial odličnih rešitev, ki jih številni strokovnjaki zaposleni v občinskih upravah in prodorni odločevalci udejanjajo v svojih lokalnih okoljih. Ustvarjamo prostor za promocijo in delitev dobrih praks.

Delovanje predstavnikov občin v svetih javnih zavodov 3/2

Skupnost občin Slovenije se je obrnila na občine članice z zaprosilom po pridobitvi informacije glede delovanja predstavnikov občine v svetih javnih zavodov, katerih (so)ustanoviteljica je občina ali država.

Namreč občina bi potrebovala informacije pred pripravo sprememb in dopolnitev svojega pravilnika o delovanju predstavnikov v svetih javnih zavodov.Občino je zanimalo predvsem sledeče:

  • na kakšen način imajo občine to področje urejeno (če sploh);
  • kako spremljajo aktivnost oziroma tudi neaktivnost imenovanih predstavnikov v svetih zavodov;
  • ali jim predstavniki v svetih zavodov poročajo o delu in odločitvah oziroma tudi, komu poročajo (občinski svet, KMVI, občinska uprava);
  • kdo (če sploh) bi lahko dal napotke predstavnikom občine pred odločanjem na seji sveta o pomembnih vprašanjih. 

Odgovore sodelujočih občin si lahko preberete tukaj.

DOGODKI SOS

12.12. / Kako pripraviti občino na tveganja in kako se odzvati v primeru nastanka naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb 4/1

V okviru projekta SOLICRIS organiziramo dogodek na temo Solidarnosti v kriznih časih. V okviru dogodka bomo v prvem sklopu  identificirali podnebne dejavnike za razvoj nesreč, ter obdelali scenarije naravnih nesreč v posameznih občinah.

V drugem sklopu bodo predstavljeni sistemi vodenja odziva na nesreče (sitem ICS – Incident Command System) in njegova uporabnost v praksi.

V tretjem sklopu bodo predstavljene osnove transnacionalne solidarnosti (Evropski mehanizem civilne zaščite, načini delovanja in protokoli). Na primeru transnacionalne krize bomo prikazali odziv po načelih ICS, ter razpoložljiva orodja. Na koncu pa bomo poiskali odgovore na vprašanje “Kaj mora pripraviti moja lokalna skupnost za podporo transnacionalnemu odzivu?

 

Program posveta se nahaja tukaj. tukaj

Udeležba na dogodku je brezplačna.

24.3. / Skupno izvajanje javnih projektov in skupno javno naročanje kot odgovor na izzive, ki čakajo občine v finančni perspektivi 2021-2027 – ODPOVEDANO 4/2

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za javno-zasebno partnerstvo organizira seminar, na katerem se bodo udeleženci seznanili z možnostmi učinkovitega črpanja evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi, in sicer z alternativnimi pristopi za financiranje javne infrastrukture in javnih služb na podlagi skupnega izvajanja javnih projektov in skupnega javnega naročanja.

Seminar bo v torek, 24. marec 2020, s pričetkom ob 10.00 uri v Razstavišču Urban, Grajska ulica 7 v Mariboru.

Vabilo s programom najdete TUKAJ.

3.3. / NOV TERMIN – Opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek v občinah 4/3

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in podjetjem ZUM d.o.o. zaradi izjemnega povpraševanja občin, ponovno organizira posvet na katerem bo predstavljena Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, ki je stopila v veljavo meseca marca 2019 in kako uskladiti veljavne podlage za odmero komunalnega prispevka z novimi predpisi.

Informativni posvet Opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek v občinah bo potekal

v torek, 3. MARCA 2020, s pričetkom ob 10.00 v dvorani Horus Austria trend hotela ( Dunajska cesta 154, Ljubljana ).

VABILO s programom.

DOGODKI DRUGIH

11.12./ Vabilo na okroglo mizo Komisije za preprečevanje korupcije 5/1

Komisija za preprečevanje korupcije v Tednu boja proti korupciji vabi na okroglo mizo z naslovom POLITIČNI VPLIVI V POSTOPKIH KADROVANJ V DRUŽBAH V DRŽAVNI LASTI v sredo, 11. decembra 2019, ob 10. uri, v Hiši Evropske unije na Dunajski cesti 20 v Ljubljani.

Zaradi omejenega števila mest svojo udeležbo na posvetu potrdite do ponedeljka, 9. 12. 2019, do 10. ure na elektronski naslov pr.korupcija@kpk-rs.si ter pri tem navedete vaše ime in priimek.

Vabilo s programom.

VLADA RS

53. redna seja 6/1

Strategija kulturne dediščine 2020–2023

Vlada je na seji sprejela Strategijo kulturne dediščine 2020–2023 in naložila vsem ministrstvom in vladnim službam, da v roku šestih mesecev v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo izdelajo akcijski načrt za obdobje 2020–2021.

Republika Slovenija prvič sprejema Strategijo kulturne dediščine kot samostojen dokument. Zakon o varstvu kulturne dediščine določa, da Strategija varstva dediščine na podlagi ocene ogroženosti dediščine in priložnosti za njen razvoj določi cilje, usmeritve in ukrepe celostnega ohranjanja dediščine, ki je predmet javne koristi. Strategijo pripravi ministrstvo v sodelovanju z resorji, katerih naloge segajo na področje varstva dediščine.

Izhodišče strategije je načelo celostnega ohranjanja dediščine kot temelja nacionalne identitete, kulturne raznolikosti Slovenije (ki se prepleta z izjemno krajinsko in biotsko raznovrstnostjo), privlačnosti naše države za življenje naših državljanov, izobraževanje, razvoj, umetniško ustvarjanje, turizem in druge gospodarske dejavnosti. Je temelj sodobne ustvarjalnosti in prepoznavnosti Slovenije v mednarodni skupnosti. Splošni cilji strategije so s pomočjo dediščine prispevati h kakovosti življenja in k bolj povezani družbi, pospešiti trajnostni razvoj Slovenije in izboljšati odnos družbe do naše dediščine.

Strategija uveljavlja celostno ohranjanje dediščine v treh družbenih podsistemih: družba (v ožjem pomenu), razvoj in znanje. Namen strategije je spodbuditi in podpreti vlogo dediščine pri doseganju splošnih strateških ciljev, kot so vključujoča družba, uravnotežen – pametni razvoj in nenehno prenašanje znanj. Glavni izziv strategije je ustvariti sinergijo med obstoječimi sektorskimi cilji, usmeritvami in ukrepi na področjih, pomembnih za ohranjanje dediščine, ter jih izboljšati ali dopolniti, kjer je to potrebno.

Naslednja stopnja bolj aktivnega in sistemskega ohranjanja dediščine bo skupni akcijski načrt, ki ga bo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z drugimi ministrstvi pripravilo v roku 6 mesecev po sprejetju Strategije.

Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020-2025

Vlada je sprejela Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020–2025 in se seznanila z Akcijskim načrtom udejanjanja trajnostne mobilnosti na območju širšega ljubljanskega mestnega območja

Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, ki jo je novembra 2016 sprejel Državni zbor, je Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo operativne načrte vlaganja v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020–2025.

Tako imenovane drsne šestletne načrte, s pomočjo katerih se nosilcem investicij olajša izvajanje teh investicij, vlada na predlog ministrstva potrdi vsako leto. Drsni se imenujejo prav zato, ker jih na ministrstvu za infrastrukturo vsako leto znova prilagodimo proračunskim in drugim virom, ki so na voljo za določeno obdobje, in prioritetam na področju prometne infrastrukture in prometa.

V Načrtu vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020–2025, ki ga je danes sprejela vlada, so navedeni predvideni zneski vlaganj, ki jih potrebujemo za uresničitev ciljev, predvidenih v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa in v Strategiji razvoja prometa v RS do leta 2030.

Dinamika vlaganj v zračni promet, vodni promet, investicije in obnove državni cest, investicije in obnove cestninskih cest, posodobitev železnic in uvedba ukrepov na področju trajnostne mobilnosti in upravljanja prometa predvideva porabo proračunskih in drugih virov v višini približno 653 milijonov evrov v letu 2020, približno 718 milijonov evrov v letu 2021, 1.098,5 milijona evrov v letu 2022, 992,5 milijona evrov v letu 2023, 997,5 milijona evrov v letu 2024 in 1.150 milijonov evrov v letu 2025.

Operativni načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo se bo še naprej sprejemal vsako leto, dinamika izvajanja ukrepov v njem pa se bo prilagajala sprejetim proračunom. V letu 2020 bomo pričeli pripravljati tudi revizijo Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS in pri tem upoštevali rezultate iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in Študije regionalnih železniških prog, vključno z ljubljanskim železniškim vozliščem.

Vlada je s seznanitvijo z Akcijskim načrtom udejanjanja trajnostne mobilnosti na območju širšega ljubljanskega mestnega območja dala zeleno luč Ministrstvu za infrastrukturo, da načrt posreduje v obravnavo parlamentarnemu Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, na čigar zahtevo je Akcijski načrt tudi pripravilo. Pristojnemu odboru Državnega zbora bo v obravnavo posredovan tudi Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020–2025. 

Vlada seznanjena s končno oceno škode zaradi posledic neurij julija letos

Vlada se je seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami, močnim vetrom in točami, ki so bila med 2. in 4. julijem letos na območju Gorenjske, Koroške, Ljubljanske, Pomurske, Vzhodnoštajerske, Zahodnoštajerske in Zasavske regije.

Neposredna škoda v 46 občinah znaša skupaj 12.474.225,42 evra in jo je 3. oktobra letos verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 17.167,39 evra, delna škoda na stavbah 5.488,08 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 351.597,85 evra, škoda na gozdnih cestah 397.577,17 evra, škoda na vodotokih 11.508.840,93 evra in škoda v gospodarstvu 193.554,00 evra. Škoda na kulturni dediščini je vključena v delni oceni škode na stavbah.

Sestavni del tega sklepa sta prilogi 1 in 2, v katerih je prikazan pregled neposredne škode na stvareh po regijah ter občinah (kmetijska zemljišča, delna škoda na stavbah, gradbeno-inženirski objekti, vodotoki, gozdne ceste) in pregled neposredne škode v  gospodarstvu.

Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2019, s čimer je dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Vlada je pristojnim ministrstvom naložila, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode. Državno komisijo je pooblastila, da lahko izjemoma potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je bila ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja, pa je oškodovanec predhodno storil vse, da bi bila škoda ocenjena v skladu s predpisi oziroma predpisano metodologijo. Potrjeno ponovno oceno škode Državna komisija pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. O ponovni oceni škode mora Ministrstvo za okolje in prostor seznaniti vlado ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče.

Vlada je potrdila stroške ocenjevanja škode, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava za zaščito in reševanje v skupni višini 254,00 evra in jih bodo pokrili iz proračunske rezerve.

Odgovor na obrazloženo mnenje EK zaradi neizpolnitve obveznosti iz Direktive EU o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene 

Evropska komisija (EK) Sloveniji očita, da ni ustrezno prenesla nekaterih določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, v svoj pravni red.

V odgovoru na uradni opomin, ki ga je Slovenija posredovala Evropski komisiji novembra 2017, je bilo zagotovljeno, da bo zakonodaja usklajena do konca aprila 2018. Zaradi odstopa takratne vlade pa predpisa nista bila sprejeta v predvidenem roku, zato je bila novembra 2018 podana nova časovnica sprejema ukrepov za odpravo očitkov iz opomina, in sicer do konca julija 2019. Tudi ta rok je bil, zaradi potrebnih sprememb v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, presežen.

MKGP je namreč v postopku medresorskega usklajevanja in javne obravnave prejelo veliko pripomb na predlog zakona. Julija 2019 je bil omenjeni zakon še vedno v postopku usklajevanja z nekaterimi resornimi ministrstvi (ministrstvo za finance in ministrstvo za okolje in prostor). Ob tem je treba izpostaviti, da nobena od pripomb, zaradi katerih je potrebno nadaljnje usklajevanje, ni vezana na člene, s katerimi bodo odpravljeni očitki Evropske komisije glede prenosa določb zgoraj omenjene Direktive v naš pravni red.

MKGP pričakuje, da bo vlada predlog zakonodaje o zaščiti živali do konca decembra 2019 poslala v nadaljnjo obravnavo, sprejet pa naj bi bil do konca marca 2020. Izdajo pravilnika tako pričakujemo v aprilu 2020.

(Vir: Vlada RS, ur)

AKTUALNI RAZPISI

Evropska prestolnica kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji 7/1

Skladno s sklepom št. 51000-11/2018/3, s katerim je Vlada RS Ministrstvo za kulturo pooblastila za izvedbo postopka izbora mesta za naslov Evropska prestolnica kulture 2025, so objavili razpis za aktivnost Unije za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji.
Splošni cilji aktivnosti evropska prestolnica kulture so naslednji: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru na eni strani ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami  na drugi strani.
V skladu s temi cilji bodo dejavnosti, ki jih bo razvilo mesto, imenovano za evropsko prestolnico kulture, usmerjene v krepitev obsega, raznolikosti in evropske razsežnosti njegove kulturne ponudbe, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; v razširitev dostopa do kulture in sodelovanje v njej; v okrepitev zmogljivosti njegovega kulturnega področja in njegovih povezav z drugimi področji ter v povečanje njegove mednarodne prepoznavnosti prek kulture.

Cilj tega razpisa je spodbuditi prijave iz mest v Sloveniji, ki se želijo potegovati za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025, in imenovanje enega od teh mest, ki se mu lahko podeli nagrada Meline Mercouri, financirana iz programa Unije za podporo kulture v času njene podelitve.
Vse podrobnejše informacije, postopek za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture, merila za izbor in navodila za prijavo so objavljeni na naslednji povezavi.
Razpis je odprt do 31. 12. 2019.

RAZPIS ZA PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2019 7/2

Na “prešerni dan kulture”, to je v torek, 3. decembra 2019, bo gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine KULTURA-NATURA SLOVENIJA predstavilo in “odprlo” RAZPIS ZA PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2019.

Razpis  bo odprt od »prešernega dne kulture« 3. DECEMBRA 2019 do kulturnega  praznika 8. FEBRUARJA 2020. Predloge bodo zaradi prazničnega vikenda sprejemali do vključno 11.2.2020.

Predstavitev razpisa bo 3. 12. 2019 ob 10. uri v poročni dvorani Občine Bled. Svečana podelitev priznanj Naša Slovenija 2019 pa bo 16. maja 2020 v Festivalni dvorani na Bledu.

Podrobnosti razpisa najdete TUKAJ.

Posojila za spodbujanje urbanega razvoja 7/3

Na spletni strani SID banke d.d. je objavljen nov program Sklada skladov SID banke »EKP posojila za urbani razvoj (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov v enajstih mestnih občinah. Razvoj tovrstnega inštrumenta je nastal v sodelovanju SID banke, d.d. in Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izvajanje dela Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ki podpira ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij v mestih.

Z ukrepi programa ugodnih posojil kohezijske politike 2014-2020 se zagotavlja spodbude za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih v enajstih slovenskih mestnih občinah V okviru programa se zagotavlja povratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki posojil v višini 5 mio EUR (z obveznim vzvodom, ki ga zagotavlja SID banka, d.d. pa okoli 7,5 mio EUR).

Rok za oddajo vloge: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.

NOVICE DRUGIH

Zaključki 30. posveta Poslovanje z nepremičninami 8/1

Na letos že 30. posvetu Poslovanje z nepremičninami, se je novembra v Portorožu zbralo skoraj 400 udeležencev. Razpravljali so o najpomembnejših in najbolj aktualnih vprašanjih glede poslovanja z nepremičninami. Na podlagi uvodnih obrazložitev in razprave so na GZS-ZPN pripravili Zaključke posveta kjer so povzeli sklepe iz razprave o ukrepih za zagotovitev dodatnih 10.000 najemnih stanovanj ter povzetke in zaključke posameznih sekcij.

Na spletni strani posveta so objavili Zaključke posveta ter video in foto reportažo z obeh dogodkov.

Prihodnost upravljanja nepremičnin, graditve objektov in urejanja prostora 8/2

Potekala je 3. konferenca »Programa projektov eProstor«, na kateri so predstavniki Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) in MOP predstavili dosedanje dosežke in nadaljnje cilje projektov eProstor. Državni sekretar je v svojem nagovoru izpostavil »Na ministrstvu želimo z eProstorom pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami. Predvsem želimo medsebojno povezati te tri glavne sisteme na področju prostora. V preteklosti se je namreč prevečkrat dogajalo, da je prav zaradi nerazumevanja in nepovezanosti sistemov prihajalo do nepotrebnih administrativnih ovir. Predvsem pa želimo omogočiti brezpapirno (zeleno) elektronsko poslovanje in zagotoviti enostavno dostopne ter kakovostne uradne podatki o nepremičninah, prostoru in graditvi.«

Več informacij na spletni strani MOP.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.