V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJETA OBČINSKI PRAZNIK OBČINI ČLANICI RADOVLJICA IN TRŽIČ.

Iskrene čestitke!

Sekretariat SOS

AKTUALNO

DOGODKI SOS: 

POVPRAŠEVANJA SOS:

ZAKONODAJA:

NOVICE SOS

Vzorčni odlok Občine Postojna v nastajanju 1/1

V sredo, 8.12.2021 je potekalo 22. srečanje ožje delovne skupine za pripravo odloka o urejanju podobe naselij in krajine pri SOS. Članice in člane so fokus srečanja posvetili pisanju vzorčnega odloka Občine Postojna na temo izgleda stavb, pripadajočih objektov, in kopičenja oz. odlaganja predmetov. Zasnovali so koncept vsebine odloka, ki med drugim opredeljuje določbe, ki se nanašajo na namen, območje in področje odloka. V nadaljevanju so nakazali potrebo po pojmovniku izrazov, ki niso navedeni v Državnem prostorskem redu in zakonodaji s področja urejanja prostora, ali pa so le tam pomanjkljivo opredeljeni. Govorili so tudi o možnosti vzpostavitve komisije, ki bi bila v podporo organom odločanja v občini, o smotrnosti določil, ki se nanašajo na odtenke barve, izgled izložb in druge specifike.

Analiza prihodkov in odhodkov občin s pomočjo nove aplikacije 1/2

Strokovni sodelavec Sekretariata Skupnosti občin Slovenije Miha Mohor je na spletni predstavitvi predstavil aplikacijo za vizualizacijo občinskih podatkov, ki je plod petnajstletnega dela Sekretariata, vse od zbiranja podatkov, osveževanja do iskanja programskih rešitev.

Aplikacija omogoča prikaz odhodkov o investicijah primerljivih občin (omogočen je tudi pregled podatkov na prebivalca), o prihodkih iz posamezne kategorije primerljivih občin (kot so NUSZ, globe, turistična taksa, evropska sredstva), analizo posameznih prihodkov in odhodkov (nudi osnovo za odločitev, ali ima občina potencial za dvig posameznega prihodka ali odhodka). Posebne funkcije omogočajo enostaven prikaz proračuna za pomoč pri pripravi zaključnih računov, prikaz strukture prebivalcev in izračun stroškov za izvajanje zakonskih nalog občin.
Podatki o proračunih so razdeljeni v vse tri klasifikacije (ekonomsko, funkcijsko in programsko). Delo lajša in racionalizira iskalnik po proračunskih postavkah.

Upravljanje s podatki povečuje transparentnost, preglednost in je orodje za racionalne in utemeljene odločitve. Preglednost podatkov zmanjšuje tveganja, oziroma le-ta izpostavi in omogoča argumentirane odločitve. Hiter in analitični dostop do širokega nabora podatkov, njihove primerjave in grafičnih prikazov pa ob enem olajša pripravo odgovorov na marsikatero vprašanje, ki se zastavi s strani občanov, mestnih svetnikov ali novinarjev.

Občine, ki so zamudile predstavitev in bi želele izvedeti več o aplikaciji za vizualizacijo občinskih podatkov, se lahko oglasijo na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si. Ob zadostnem zanimanju, bomo predstavitev ponovili.
Več informacij najdete v predstavitvi TUKAJ.

ENERGETSKA UČINKOVITOST IN SAMOOSKRBA Z ENERGIJO 1/3

Skupnost občin Slovenije je 8. decembra 2021 organizirala posvet z naslovom Energetska učinkovitost in samooskrba z energijo. Za sedaj in prihodnost je to eden izmed ključnih izzivov družbe, kako sedanje navade glede pridobivanja in uporabe energije spremeniti v smeri vzpostavitve novih inovativnih modelov pridobivanja zelene in trajnostne energije.

Predavatelj mag. Erik Potočar, Direktorat za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, je udeleženkam in udeležencem predstavil Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Zakonodaja med drugim določa cilje na področju OVE ter ukrepe za doseganje teh ciljev in načine njihovega financiranja. Za občine je predvsem pomemben vsak aktiven odjemalec s samooskrbo, ker bo proizvajal zeleno EE za svoje potrebe in posredno tudi pripomogel k stabilni in zanesljivi oskrbi z električno energijo. Tako aktivni posamezni odjemalci  lahko ustanovijo tudi skupnost. Andrej Špec, SODO – Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., je podal vizijo koncesionarja in izvajalca gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije, izpostavil dejstva o kapacitetah ter razvojnih možnostih za občine. Učinke dobre prakse sta predstavila župan Občine Luče, Ciril Rosc, z modelom prve samooskrbne energetske skupnosti v Sloveniji in župan Občine Hrastnik, Marko Funkl, z nastajanjem največje sončne elektrarne v Sloveniji in vizijo vzpostavitve skupnostnih sončnih elektrarn.

Novelacija 34. člena Zakona o vrtcih 1/4

8. decembra 2021 se je na drugem sestanku sestala Delovna skupina, ki je imenovana za pripravo novih rešitev 34. člena Zakona o vrtcih (ZOV). Imenovala jo je ministrica za izobraževanje, znanost in šport.

Na sestanku smo predstavnice skupnosti in obeh združenj enotno poudarile, da občine pričakujemo rešitve, ki bodo zagotavljale avtonomijo odločanja občin pri obveznosti financiranja zasebnih vrtcev ter ukinitev sistema, po katerem občine prejmejo samo račun za financiranje brez vsakršne možnosti odločanja. Poudarile smo, da pričakujemo dvoje rešitev, ene, ostrejše za zasebne vrtce, ki naj bi se šele vzpostavljali (sistem primerljiv sistemom v drugih družbenih dejavnostih) ter drugega, prehodnega, za že delujoče zasebne vrtce, kjer se zavzemamo za postopen prehod v koncesije.

Predstavniki in predstavnice zasebnih vrtcev so z analizami, mnenji,…dokazovale, da občine v njihovem primeru ne morejo pričakovati avtonomije, saj naj bi to bilo v nasprotju z ustavo ter bi lahko povečalo korupcijska tveganja v občinah. Po precej burni izmenjavi stališč in pogledov smo proti koncu sestanka le uspeli umiriti situacijo in se dogovoriti, da vse strani do naslednjega sestanka pripravijo predloge rešitev, o katerih bi se lahko pogovarjali na naslednjem sestanku.

V letu 2021 certificiranih 6 novih, branju prijaznih občin 1/5

Združenje splošnih knjižnic, Ministrstvo za kulturo in Skupnost občin Slovenije smo na Ta veseli dan kulture že peto leto zapored podelili nazive Branju prijazna občina. Naziv, namenjen spodbujanju boljše bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: Kozje, Lendava, Ribnica, Trbovlje in Vodice ter Mestna občina Slovenj Gradec. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju bodo prejemnice naziva strokovni komisiji znova predstavile svoje
nove projekte, da bodo veljavnost naziva podaljšale.

V letošnjem letu je strokovna komisija veljavnost naziva za tri leta potrdila 12 občinam. To so: Brežice, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Hrpelje-Kozina, Jesenice, Medvode, Slovenske Konjice, Šmartno pri Litiji, Tržič in Zreče.

Vsem občinam novim nosilkam naziva in tistim, ki so uspešno podaljšale njegovo veljavnost iskreno čestitamo!

Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da bi občine spodbudili k aktivnejšem in bolj zavestnim
načrtovanjem, oblikovanjem in postavljanjem ciljev na tem področju ter k tesnejšem sodelovanju z vsemi zavodi in nevladnimi organizacijami, ki sodelujejo pri izboljševanju bralne pismenosti in bralne kulture med prebivalci. Po besedah predsednice Združenja splošnih knjižnic Vesne Horžen občine, ki so pridobile naziv, “prepoznavajo področje knjige in branja kot enega od strateških področij v svoji lokalni skupnosti, kar dokazujejo s svojimi razvojnimi dokumenti na področju kulture, kjer ima vse, kar je povezano s knjigo, posebno mesto”. Prejemnice naziva je nagovorila tudi državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Kot je med drugim poudarila, je v letu, “ko častimo 30. obletnico naše samostojne države, in v mesecu, ko Slovenija zaključuje predsedovanje Svetu Evropske unije, Prešernov klic o ‘edinosti, sreči in spravi’ iz naše nacionalne himne Zdravljice in iz časov, ko svoboda besede ni bila samoumevna, v današnje razmere, ko se vsi soočamo s težko epidemijo, poziv, da kljub oteženim možnostim za druženje lahko v sebi ohranjamo radost nad dosežki evropskega prostora na področju spoštovanja človekovih pravic, tudi pravice do govora, pisanja, ustvarjanja, vedenja in znanja”.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja pa je poudaril, da občine, ki so bodisi podaljšale veljavnost certifikata ali tiste, ki so ga letos pridobile prvič, “s svojimi dobrimi, drznimi in inovativnimi pristopi ter infrastrukturnimi obogatitvami, izražajo veliko mero skrbi za bralno kulturo in vedo, da je branje nepogrešljiva
začimba življenja”.

ZAKONODAJA

Državni zbor sprejel Zakon o urejanju prostora in Gradbeni zakon 2/1

Državni zbor RS je sprejel Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1). Zakona, ki državljanom prinašata enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve, bosta začela veljati 31. decembra. Njuna uporaba se začne s 1. junijem, do takrat bo Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo predstavitve lokalnim skupnostim in drugim deležnikom.

ZUreP-3 prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih (DPN) bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi  vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte. Ena izmed ključnih rešitev, ki jih prinaša ZUreP-3  je nadgradnja pravil za določanje in evidentiranje gradbenih parcel ter finančnih inštrumentov zemljiške politike (komunalni prispevek).

GZ-1 uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Nekatere ključne rešitve, ki jih prinaša GZ-1 so možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z ZUP-om, ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-prostor ter e-Graditev, odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ampak pred začetkom gradnje ter vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev). Do vzpostavitve sistema e-Graditev se ne glede na prvi odstavek 54. člena GZ-1 gradbeno dovoljenje izda, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 54. člena GZ-1 in je plačan komunalni prispevek oziroma so na drugi zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka v skladu z zakonom, ki ureja prostor. Prav v zvezi s plačilom komunalnega prispevka in njegovo umaknitvijo kot enega izmed obveznih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja so v Skupnosti občin Slovenije razočarani, ker poslanci niso upoštevali njihovega predloga glede komunalnega prispevka.

 

Pripravljavec regionalnega prostorskega plana – priporočilo občinam 2/3

MOP je z Zakonom o urejanju prostora uvedel regionalno prostorsko planiranje, s katerim želijo na podlagi enotne uporabe razpoložljivih podatkov o prostoru na območju razvojne regije spodbuditi načrtovanje trajnostnega in racionalnega razvoja. ZUreP-2 določa, da postopek priprave RPP vodi pripravljavec, ki je pravna oseba v večinski javni lasti, kot to določajo predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. ZUreP-2 določa tudi, da pripravljavca RPP izbere ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Na MOP pripravljajo novelo prostorske zakonodaje (ZUreP-3), ki na področju regionalnega prostorskega planiranja pripravljavca RPP za celotno območje vsake razvojne regije izberejo občine v regiji.

Rok za pripravo in sprejem RPP pa je prestavljen na 1. 1. 2027.

Glede na navedene predlagane spremembe prostorske zakonodaje na področju regionalnega prostorskega planiranja in druge posredovane informacije MOP predlaga, da se občine na območju posamezne razvojne regije začnejo čim prej dogovarjati in usklajevati glede izbora pripravljavca RPP. Postopek priprave RPP bi morali začeti čim prej v letu 2023, kar pomeni, da je skrajni rok za izbor pripravljavca RPP konec leta 2022. (dopis ministrstva)

Prošnja za posredovanje podatkov o višini založenih sredstev iz naslova tržnih najemnin za leto 2021 2/4

Zakon o finančni razbremenitvi občin je posegel v 121.b člen Stanovanjskega zakona, ki ureja povračilo sredstev subvencij prosilcem za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja. Gre za prosilce, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v občini stalnega prebivališča, a stanovanja niso uspeli pridobiti in so si zato sami na trgu poiskali ustrezno stanovanje. Med upravičence sodijo tudi prosilci, ki so vlogo za subvencijo posredovali neposredno na Center za socialno delo, ker občina ni objavila javnega razpisa več kot leto dni.

ZFRO je določil, da sredstva za subvencioniranje prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja zagotavlja državni proračun v celoti in ne več do polovice, kot je to veljalo do sprejetja ZFRO. Potrebna sredstva se med letom, tako kot doslej, zalagajo iz občinskih proračunov. Določba se uporablja od 1. 1. 2021, kar pomeni, da bo državni proračun na zahtevo občin v letu 2022 povrnil celotna založena sredstva subvencij za leto 2021.

Za povračilo sredstev je potrebno na  Ministrstvo za okolje in prostor  najkasneje do 20. 1. 2022 poslati zahtevek v skupnem znesku vseh terjatev iz tega naslova z vsemi ustreznimi prilogami (za celotno leto 2021), MOP bo pripravil ustrezno pravno podlago – sklep, na podlagi ZFRO pa se bodo nakazala upravičena sredstva posamezni občini. (dopis ministrstva)

Predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev 2/5

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo Predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev, s katerim se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

Besedilo predloga lahko preberete TUKAJ.

Prosimo vas, da nam vaše pripombe, predloge in mnenja posredujete najkasneje do torka, 21. 12. 2021 na naslov neza.jager@skupnsotobcin.si.

POVPRAŠEVANJA

Povpraševanje – Finančna sredstva za društva s področja kulture, športa in socialnih področij v letu 2021 3/1

Prejeli smo povpraševanje občine članice na temo financiranja društev s področja kulture, športa  in socialnih storitev v letu 2021. Nekatera društva naj bi namreč imela zaradi nadaljevanja korone ponovno težave pri izpeljavi prijavljenih programov in s tem posledično z upravičenostjo do sredstev po pogodbi, še posebej na področju kulture.

Občino članico je zanimalo, kako druge občine postopajo v letu 2021 v zadevi nakazovanja sredstev društvom.

Odgovore sodelujočih občin lahko preberete v zbirnem dokumentu TUKAJ.

Izvajanje socialnovarstvenega programa ”javna kuhinja” 3/2

Na Skupnost občin Slovenije se je v zvezi z izvajanjem socialnovarstvenega programa ”javna kuhinja” obrnila občina članica, ki jo je zanimala praksa ostalih občin.

Prosili smo za odgovore na naslednja vprašanja:

  1. Ali izvajate socialnovarstveni program ”javna kuhinja”?
  2. Če ste na prvo vprašanje odgovorili z DA:

– Na kakšen način ste pristopili k izvajanju programa?

– Kdo izvaja program?

– Koliko znašajo stroški izvajanja programa?

Občine smo prosili za odzive do 9. 12. 2021 in jih lahko vpogledate v zbirnem dokumentu tukaj.

Povpraševanje – Prekomerna obremenitev občinskih cest 3/3

Skupnost občin Slovenije je na prošnjo občine članice na občine naslovila vprašanje glede prekomerne obremenitve občinskih cest:

 

1. Povprašali smo, kako imajo urejeno prekomerno obremenjevanje občinskih cest, do katerega pride bodisi pri gradnji zasebnih objektov, zasipavanjih vrtač ali globeli ipd. Ali izdajajo dovoljenja in zaračunavajo odškodnino za tovrstne obremenitve in na podlagi katerih aktov?

2. Ali imajo tudi upravljanje občinskih cest (izdajanje različnih dovoljenj, ki zadevajo občinske ceste, zapore ipd.) zaupano vzdrževalcu občinskih cest kot npr. komunalnemu podjetju?

 

Odgovore sodelujočih občin lahko preberete v zbirnem dokumentu TUKAJ.

Soglasja za potek pohodniških poti preko zasebnih zemljišč 3/4

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki prosi druge občine za posredovanje informacij v povezavi s pridobivanjem soglasji za potek pohodniških poti preko zasebnih zemljišč.

Po njihovi občini poteka več pohodnih poti, ki so označene in vključene v turistično ponudbo. Večji del teh poti, kjer je mogoče, poteka po javnih poteh, kjer pa to ni mogoče pa tudi po lastniških parcelah.

Zanima jih:

  1. Kakšne so prakse drugih občin, ki imajo pešpoti speljane in označene tudi po lastniški parcelah?
  2. Ali so v primeru, ko pohodna pot poteka tudi po lastniških parcelah, pridobivali soglasja lastnikov teh parcel? Če da, kdo je pridobival soglasja (občina, upravljavec poti, TIC,…)?

Odgovore nam prosimo posredujte do petka, 17. decembra 2021, na naslov tina.bastevc@skupnostobcin.si.

Služnostne pogodbe in Zakon o elektronskih komunikacijah 3/5

Na Skupnost občin Slovenije se je v povezavi z vključevanjem določil Zakona o elektronskih komunikacijah v pogodbe o služnostih obrnila občina članica, ki jo zanima praksa drugih občin.

Pri sklepanju služnostnih pogodb so bili s strani pooblaščenca energetskega podjetja opozorjeni, da morajo v služnostno pogodbo vključiti člen, ki v skladu z veljavnim Zakonom o elektronskih komunikacijah določa, da služnostnemu upravičencu dovoljujejo skupno uporabo infrastrukture, ki je predmet služnostne pogodbe tudi s strani drugih operaterjev omrežja (druge fizične in pravne osebe, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja).

Prosimo za odgovor na vprašanj:

Ali ostale občine vključujete to določbo v služnostne pogodbe, ki se nanašajo na energetiko?

Odgovore na povpraševanje nam prosimo pošljite do torka, 14. 12. 2021 na naslov tina.bastevc@skupnostobcin.si.

DOGODKI SOS

16.12. / OSNOVE CELOSTNEGA KOMUNICIRANJA ZA OBČINE IN JAVNE ZAVODE 6 4/1

Za nami je pet izobraževanj, od maja do novembra 2021, na temo »OSNOVE CELOSTNEGA KOMUNICIRANJA ZA OBČINE IN JAVNE ZAVODE«.

V četrtek, 16. decembra, med 12.30 in 15.00  preko spletnega orodja ZOOM lahko ujamete še zadnjo priložnost, da se nam pridružite na zaključnem predavanju o celostni komunikaciji.

Na tokratnem predavanju se bomo sprehodili skozi bistvo do sedaj izvedenih petih predavanj in naredili praktičen povzetek za pomoč pri delu v prihodnje:

– Povezava med osebnim blagostanjem in komunikacijo.

– Vse in še več o komunikaciji, zakaj je komunikacija z javnostmi pomembna?

– Katere so ključne javnosti? Osnovno o korporativnem komuniciranju in prednosti celostnega komuniciranja.

– Komuniciranje z zaposlenimi.

– Družbena omrežja in pripovedovanje zgodb.

– Pomen spremljanja medijev in odziva javnosti.

– Osebna in družbena odgovornost v povezavi s komunikacijo, poslovno okolje in odnosi ter pomen ustrezne komunikacije. Poslovni bonton.

Ob koncu našega prijetnega druženja bomo nekaj časa namenili še razmisleku in željam za prihajajoče leto 2022!

 

OZADJE:

Korporativno ali celostno komuniciranje pomeni sooblikovanje odnosov z javnostmi in deležniki preko celostnih pristopov in komunikacijskih zgodb. Rezultat korporativnega komuniciranja je najmanj dvoplasten. Po eni strani se organizacija ves čas definira, kaj je, kaj počne in kaj naredi, po drugi strani pa lahko preko ustreznih komunikacijskih kanalov v javnosti ves čas gradi svoje zaupanje in ugled.

 

O PREDAVATELJICI:

Izobraževanje bo izvedla dr. Martina Rauter, univerzitetna diplomirana komunikologinja. Dr. Rauterjeva je bila v 11 let zaposlena na Mestni občini Maribor, zdaj ima svoje podjetje Smarki, Martina Rauter s.p. Več o njej najdete tudi na njenih spletnih straneh www.smarki.org in LinkedIn družbenem omrežju LinkedIn Rauter.

Vabilo za tiskanje

DOGODKI DRUGIH

Vabilo na posvet o predlogu zakona o stanovanjskih zadrugah 5/1

V času vseobsegajoče stanovanjske krize, postajajo stanovanjske zadruge vse bolj prepoznane kot dober mehanizem za zagotavljanje kakovostnih in dostopnih stanovanj. Stanovanjske zadruge se po eni strani izognejo stroškom posredništva, sodelovanje z javnimi akterji – najpogosteje stanovanjskimi skladi in občinami – pa lahko omogoči tudi širšo dostopnost zadružnih stanovanj. Interes za zadružne projekte raste tako s strani posameznikov in civilnih iniciativ, kot s strani občin, vendar se vsi soočajo s sistemskim okoljem, ki razvoja stanovanjskih zadrug ne omogoča. O zakonski ureditvi in podpori pilotnemu projektu stanovanjske zadruge se med politiki govori že kar nekaj časa, a ker do konkretnih premikov nikakor ne pride, so se v okviru projekta Za stanovanjske zadruge pripravili predlog Zakona o stanovanjskih zadrugah. Z zakonom želijo omogočiti razvoj različnih projektov stanovanjskih zadrug in zagotoviti spodbudne mehanizme za stanovanjske zadruge, ki bi trajno ponujala stanovanja v javnem interesu ter le-te zaščititi pred privatizacijo in špekulativnim ravnanjem.

Vljudno vabljeni na posvet o predlogu zakona o stanovanjskih zadrugah, ki bo potekal v sredo, 15. 12. 2021 ob 14.00 preko platforme Zoom. Prijavo najdete TUKAJ.

Več o podrobnostih najdete na POVEZAVI.

VLADA RS

106. redna seja 6/1

Vlada izdala uredbo na področju energetske učinkovitosti

Vlada je izdala Uredbo o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo.

Dvanajsti odstavek 20. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije nalaga Agenciji za energijo, da vsako leto do 31. oktobra pripravi napoved položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo.

Na podlagi ZSROVE, ki je stopil v veljavo 7.8.2021, je potrebno izdati nove podzakonske predpise, pri čemer se spremembe besedila členov izpostavljeno nanašajo na spremembo pravil o napovedi položaja, ki bodo omogočile bolj sprotno napovedovanje referenčnih cen predmetnih energentov.

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

S spremembo uredbo se podaljšuje prehodno obdobje za oskrbovalne standarde in za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 populacijskih enot (PE), kjer se odpadna voda še ne odvaja v javno kanalizacijo in za obstoječe objekte na območjih, kjer ni predpisano opremljanje z javno kanalizacijo. Prehodni  roki, ki bi se iztekli 31. 12. 2021 se podaljšajo do 31. 12. 2025, prehodni roki z datumom 31. 12. 2023 pa se podaljšajo do 31. 12. 2027. Sredstva za opremljanje »malih« aglomeracij bodo na voljo tudi po letu 2021.

 Novela Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev so določili, da se za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Za namen izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela v primeru, ko je javni uslužbenec upravičen do izplačila pavšalnega zneska povračila, se uvaja nova šifra izplačila.

Vlada sprejela končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami julija letos                                                                                                                    

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami 18. julija 2021 in pristojnim ministrstvom naložila, da pripravijo programe odprave posledic škode.

Poročilo obravnava oceno škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami 18. julija 2021 na območju Dolenjske, Koroške, Vzhodnoštajerske in Zahodnoštajerske regije, v skupni višini 14.040.466,52 EUR. Škodo je 1. oktobra letos verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah.

Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 59.417,08 EUR, delna škoda na stavbah 166.491,80 EUR, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 2.709.335,21 EUR, škoda na vodotokih 8.718.509,80 EUR, škoda na gozdnih cestah 1.362.856,30 EUR in škoda na državnih cestah 1.023.506,38 EUR ter škoda v gospodarstvu 349,95 EUR.

Ocenjena neposredna škoda na kmetijskih zemljiščih, stavbah, gradbeno-inženirskih objektih, gozdnih cestah, državnih cestah in vodotokih presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2021 (3.216.599,40 EUR).

Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah je potrdila tudi stroške ocenjevanja škode zaradi posledic neurij s poplavami 18. julija 2021, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava RS za zaščito in reševanje, v skupni višini 2.120,00 EUR, ki se bodo pokrili iz proračunske rezerve.

(Vir: Vlada RS, NJ)

306. dopisna seja 6/2

Spremembe Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19

Izvajanje kongresne in sejemske dejavnosti je dovoljeno na odprtih površinah in v zaprtih prostorih pod pogojem, da udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), uporabljajo zaščitne maske in je med njimi zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metra. Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo kongresno ali sejemsko dejavnost. Uvede se redni nadzor nad njegovim izvajanjem. Strežba hrane in pijače na stojnicah (izjema je tradicionalna priprava in strežba pečenega kostanja) ni dovoljena. Izvajanje gostinske dejavnosti strežbe jedi ali pijač je dovoljeno samo v sedečem režimu med 5. in 22. uro. Ob vhodu v lokal ali na prostor, kjer se izvaja gostinska dejavnost strežbe jedi in pijač, mora biti na vidnem mestu objavljeno dovoljeno največje število hkrati prisotnih oseb v lokalu ali na prostoru. Pri sejemski prireditvi na odprtih površinah se zagotovi enosmerno gibanje obiskovalcev, z ločenimi vhodi in izhodi. Območje sejemske prireditve na odprtih površinah mora biti ograjeno tako, da pristop nanj ni mogoč mimo uradnega vhoda.

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi

Amandmaji predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi (DO) spreminjajo in dopolnjujejo na način, da se: jasneje in nedvoumno opredeli višina začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do pričetka koriščenja nedenarne pravice v DO, zagotovi neprekinjen prehod izvajalcev DO v instituciji iz sedanjih predpisov v izvajanje DO po tem zakonu, (ne)sklenitev izvedbenega načrta sama po sebi ne more imeti posledice na samo pravico upravičenca do DO in druge nomotehnične uskladitve besedila.

(Vir: Vlada RS, NJ)

AKTUALNI RAZPISI

NAJAVA: Peti javni razpis za ukrep »Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja« 7/1

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu RS objavilo najavo o odprtju petega javnega razpisa za ukrep »Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja« iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS 2014-2020. Višina nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij znaša 2.580.635 evrov.

Predmet podpore javnega razpisa je izvajanje naložb v obstoječa ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja:

  • ki izboljšujejo infrastrukturo že obstoječih ribiških pristanišč, prodajnih dvoran, mest iztovarjanja in zavetij, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov, za povečanje kakovosti in sledljivosti iztovorjenih proizvodov ter nadzora nad njimi, povečanje energetske učinkovitosti, prispevanje k varstvu okolja ter izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev in
  • naložb v izgradnjo ali posodobitev zavetij za izboljšanje varnosti.

Upravičenci so občine v Republiki Sloveniji, v katerih so ribiška pristanišča. Javni razpis določa tudi pogoje ob oddaji vloge, merila za ocenitev vlog, obveznosti upravičencev, postopek za pridobitev sredstev ter sankcije za neizpolnjevanje obveznosti.

Besedilo javnega razpisa najdete TUKAJ.

Oddaja vloge za Tradicionalni slovenski zajtrk 2021 7/2

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja obvešča vlagatelje, da je rok za vložitev vlog od 4. do 20. 12. 2021. Upravičenci za povračilo stroškov so vrtci, osnovne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe in izvedejo zajtrk z vsemi živili. Namen ukrepa je da se otroke, mladino in širšo javnost seznani o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, ki so pridelana oz. predelana v Sloveniji. Želi se poudariti pomen kmetijstva in čebelarstva za predelavo hrane, ter njenem vplivu na okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.

Več informacij najdete TUKAJ.

Program javnih del za leto 2022 7/3

Zavod Republike Slovenija za zaposlovanje je dne 23. 11. 2021 objavil javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2022. Predvidena je vključitev 1.500 oseb, razpoložljiva višina sredstev znaša 11.448.000 evrov.

Javno povabilo je namenjeno spodbujanju razvoja zaposlitvenih programov ter razvoju novih delovnih mest v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pri reševanju brezposelnosti na njihovem območju. Prav tako je namen spodbujanje neprofitnih delodajalcev k oblikovanju programov javnih del v splošno družbeno korist, ki so v javnem interesu lokalne skupnosti ali države in so primerni za zaposlitev določenih ciljnih skupin dolgotrajno brezposelnih oseb.

Letošnja novost je oddaja ponudb izključno na Portalu za delodajalce, kjer so objavljena tudi vsa potrebna navodila za vnos in oddajo. Oddaja ponudbe je možna od odprtja javnega povabila, to je od 7. 12. 2021 od 00.00 ure dalje.

Podrobnejše informacije o povabilu lahko najdete na POVEZAVI.

15 milijonov evrov za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti 7/4

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo 10.9.2021 v Uradnem listu objavilo javni razpis za podporo vzpostavitve in razvoja nekmetijskih dejavnosti, ki bodo pripomogle k večji oziroma boljši ponudbi različnih storitev na podeželju. Omogočile bodo tudi možnosti za dodatne zaposlitve oziroma večji prihodek na podeželju oziroma na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi.

Oddaja vloge je možna od 4. oktobra 2021 do vključno 17. decembra 2021, do 13:59 ure, za naložbe pa je namenjenih 15 milijonov evrov.

Več tukaj.

Javna razpisa - vzpostavitev lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig ter diverzifikacija dejavnosti na kmetijah 7/5

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 19. novembra, v Uradnem listu objavilo dva javna razpisa za podporo projektov, ki spodbujajo sodelovanje med kmetijskimi gospodarstvi in drugimi akterji s ciljem razvoja lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig ter diverzikacije dejavnosti na kmetiji v povezavi z izobraževanjem o okolju in hrani oziroma zdravstvenim, socialnim in invalidskim varstvom.

Skupna vrednost obeh razpisov je 1,5 milijona evrov. Vložitev vloge na oba javna razpisa bo potekala od 13. decembra 2021 do vključno 10. februarja 2022, do 14. ure.

Javna razpisa se izvajata preko ukrepa M16 Sodelovanje, ki se financira iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, in sicer za:

  • podukrep 16.4 Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki je namenjen izvedbi projektov sodelovanja kmetijskih gospodarstev in posrednikov, s ciljem vzpostavitve lokalnega trga ter s tem povezanih promocijskih dejavnosti. Za ta namen je razpisanih 750.000 evrov nepovratnih sredstev.
  • podukrep 16.9 Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, ki je namenjen izvedbi projektov sodelovanja, v okviru katerih se na kmetiji poskusno izvedejo aktivnosti, ki se nanašajo na področja izobraževanja o okolju in hrani, zdravstvenega varstva, socialnega varstva oziroma invalidskega varstva, s ciljem preučitve možnosti razvoja teh aktivnosti na kmetiji. Za ta namen je razpisanih 750.000 evrov nepovratnih sredstev.

Več informacij si lahko preberete TUKAJ.

Finančna pomoč vzdrževanju in obratovanju žičniških naprav 7/6

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo javni poziv za sofinanciranje vzdrževanja in obratovanja žičniških naprav za zimsko sezono 2021/2022.

Finančna pomoč je namenjena delnemu pokrivanju stroškov vzdrževanja in obratovanja žičniških naprav za prihajajočo zimsko sezono. Do izplačila sredstev je upravičen upravljavec, ki bo v 30 dneh, najkasneje do 4. 1. 2022, po objavi javnega poziva na Ministrstvo za infrastrukturo podal vlogo za sofinanciranje in nato do 10. 5. 2022 predložil še zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev z dokazili o nastalih stroških v času trajanja zimske sezone.

Besedilo javnega poziva in prijavna dokumentacija sta dostopna na TEJ POVEZAVI.

Javni razpis za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije v Koroški, Podravski in Pomurski regiji 7/7

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo 3. javni razpis iz naslova Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Za investicijo je predvidenih 5,3 milijona evrov sredstev. V koroški, podravski in pomurski statistični regiji imajo trenutno še nepokritih 1.648 belih lis. To so posamezna gospodinjstva, kjer ni zagotovljenega dostopa do širokopasovnega omrežja naslednje generacije in kjer na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu operaterji niso izrazili tržnega interesa za gradnjo takega omrežja v naslednjih treh letih. Seznam gospodinjstev, ki jim bo omogočeno sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije kot odprtih komunikacijskih omrežij s ciljem omogočiti dostop do širokopasovnih omrežij s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, je objavljen v javnem razpisu.

Upravičenec do podpore je:

  • fizična ali pravna oseba, ki je registrirana kot operater v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah ali
  • projektno partnerstvo (partnerstvo dveh ali več fizičnih oziroma pravnih oseb iz prve alineje, vzpostavljeno s pogodbo).

Do podpore so upravičeni stroški naložb za: izgradnjo pasivne širokopasovne infrastrukture, gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo in izgradnjo dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA).

Vnos vloge v elektronski sistem bo potekal od 20. decembra 2021 do vključno 26. januarja 2022, do 14:00 ure.

Več o razpisnih pogojih in potrebnih dokumentih najdete na sledeči POVEZAVI.

Za projekte sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami namenjenih 4,2 milijona evrov 7/8

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 26. novembra, v Uradnem listu objavilo javni razpis za podporo projektom sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) v okviru pobude LEADER. Skupna vrednost javnega razpisa je okvirno 4,2 milijona evrov. Vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 20. decembra 2021 do vključno 14. februarja 2022, do 15. ure.

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova podukrepa 19.3 »Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine«, ki je eden izmed podukrepov v okviru pobude LEADER. Podpora je namenjena sofinanciranju aktivnosti v projektih sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) znotraj Republike Slovenije, podpira pa se tudi sodelovanje s partnerji iz tujih držav.

Podrobnejše informacije najdete TUKAJ.

Okvirni terminski načrt objave javnih razpisov 2021 MKGP 7/9

Dne 2. 8. 2021 je bil posodobljen okvirni terminski načrt objave javnih razpisov PRP 2014-2020 do konca leta 2021.

  • Več na povezavi TUKAJ.

5. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz PRP 2014–2020; rok za prijavo: odprti tip javnega razpisa – do porabe razpisanih sredstev

3. javni razpis za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz PRP 2014-2020; rok za prijavo: odprti tip javnega razpisa – do porabe razpisanih sredstev

Vir: Mreža za podeželje

JAVNI RAZPIS Nepovratne finančne spodbude za pilotne projekte skupnih naložb celovite prenove starejših večstanovanjskih stavb, sofinanciranih s strani podjetij za energetske storitve 7/10

Eko sklad je 20. 8. 2021, objavil dva pilotna javna razpisa za financiranje celovitih prenov večstanovanjskih stavb z novima finančnima instrumentoma. Sporočilo za javnost Eko sklada: tukaj.

Povezavi do obeh razpisov sta na spletni strani Eko sklada in sicer:

  • Kredit v breme rezervnega sklada:

https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/objava/javni-razpis-krediti-v-breme-rezervnega-sklada-in-nepovratne-financne-spodbude-za-pilotne-projekte-skupnih-nalozb-celovite-prenove-starejsih-vecstanovanjskih-stavb

  • Energetsko pogodbeništvo:

https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/objava/javni-razpis-nepovratne-finanne-spodbude-za-pilotne-projekte-skupnih-nalob-celovite-prenove-starejih-vestanovanjskih-stavb-sofinanciranih-s-strani-podjetij-za-energetske-storitve

Namen javnih razpisov je razviti nova finančna inštrumenta, ki bosta omogočila večji obseg celovitih prenov večstanovanjskih stavb. Razpisa bosta odprta do konca leta 2021, sredstva pa bodo predvidoma zadoščala za izbiro enega do dveh projektov na posamezen razpis.

Pol milijona evrov za odpravo zaraščanja kmetijskih površin 7/11

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu št. 153/2021 objavilo 5. javni razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, s katerim je za ta ukrep razpisalo 500.000 evrov nepovratnih sredstev. Vlaganja v odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih pomenijo ponovno vzpostavitev kmetijske pridelave na teh zemljiščih s ciljem povečanja samooskrbe s hrano v Sloveniji.

Upravičenec do podpore je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju. Ker gre za državno pomoč, je treba pri tem upoštevati določbe o dodeljevanju pomoči po de minimis v kmetijskem sektorju.

ROK ZA PRIJAVO je 31. december 2022 do 23.59.

Podrobnejše informacije:

Objavljeni različni programi sofinanciranja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 7/12

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je objavil informacije, ki bi občinam lahko bile v pomoč v zvezi z urejanjem in zagotavljanjem javnih najemnih stanovanjskih enot, stanovanjskih enot za starejše osebe ter nakupom stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

  1. Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani sklada na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanjskih-enot-v-letih-2021-in-2022/.

  1. Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-stanovanjskih-enot-za-starejse-osebe-v-letih-2021-in-2022/.

Program je odprt do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12.2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

  • Programa 1. in 2. sta odprta do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

  1. Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2021 in 2022

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS št. 105/2021 z dne 2. 7. 2021 objavil besedilo novega Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo v letih 2021 in 2022. Javni poziv je objavljen tudi na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj-in-zemljisc-za-gradnjo-stanovanj-v-letih-2021-in-2022/.

Sklad z novim javnim pozivom vabi zainteresirane ponudnike (fizične osebe, pravne osebe zasebnega in javnega prava ter lokalne skupnosti) k oddaji zavezujočih ponudb za prodajo skupin stanovanj in stanovanjskih stavb ter zemljišč primernih za izgradnjo stanovanjskih stavb na območju celotne Slovenije. Sklad bo, v obdobju od objave javnega poziva in do porabe razpoložljivih sredstev oziroma do zaprtja javnega poziva, kupoval stanovanja in zemljišča, ki bodo primerna za izvajanje njegovih dejavnosti (oddaje v najem) glede na v pozivu splošno opredeljena merila in ostale pogoje javnega poziva.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

NOVICE DRUGIH

Umetnost življenja z okvaro vida 8/1

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica (krajše: MDSS), ki šteje več kot 230 članov s severne Primorske, že od ustanovitve leta 1948 pomaga slepim in slabovidnim pri vključevanju v družbo in premagovanju vsakodnevnih ovir. Društvo je 20. 9. 2019 na podlagi odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pridobilo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva. Njihovo delo je usmerjeno predvsem v rehabilitacijo teh ljudi v domačem okolju, za kar so pripravili tudi strokovno in izkustveno podprt program. Velik poudarek dajejo dostopnosti do prostora, storitev in informacij. Tako so se odločili za projekt Dostopno podeželje. Slepi in slabovidni na podeželju imajo velike težave z dostopnostjo, zato je za vsak kraj potrebna posebna analiza in obravnava. Seveda imajo pri tem glavno besedo uporabniki, člani in drugi, ki pripravljene rešitve tudi praktično preizkusijo, nato pa skupaj izberejo najboljše.

Vprašanje, ki si ga vsak lahko zastavi je: Dostopnost naših ulic in stavb.… in kaj lahko vsi storimo? S težavami dostopnosti pa se vsak dan spoprijemajo starejši, gibalno ovirani, ljudje z okvarami vida in/ali sluha, ljudje s trenutnimi ali trajnimi poškodbami, ljudje z motnjami v duševnem razvoju in drugi. Arhitekti, upravljavci cest in stavb ter javni uslužbenci v skladu s poklicnimi standardi skrbijo za to, da javni prostori počasi postajajo vse bolj dostopni, npr.: z zniževanjem robnikov, s postavljanjem zvočnih semaforjev ali s taktilnimi oznakami, ki slepim in slabovidnim olajšajo orientacijo na cestah, trgih in tudi v javnih ustanovah. Postavljene so po pravilih, ki se jih morajo uporabniki naučiti. S svojo grobo strukturo človeku, ki hodi z belo palico, sporočajo določene stvari. Čepaste oznake ga na primer opozorijo, da naj bo bolj pozoren, saj je v bližini nevarnost (npr. rob ceste), ali ga obvestijo, da je v bližini pomembna informacijska tabla. Rebraste oznake s smerjo svojih reber sporočajo, v kateri smeri je varna pot brez ovir.

Arhitekturne prilagoditve so torej že del rednega izboljševanja javnega prostora, strokovnjaki za dostopnost skrbijo za to, da so čim bolj usklajene in po meri uporabnikov.

Delujmo tako, da bo prostor prijazen in prijeten za vse ljudi. Poskrbimo, da bo dostopen.

5. december, svetovni dan tal: »Zaustavimo zaslanjevanje tal, povečajmo produktivnost tal« 8/2

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter organizacija Global Soil Partnership, sta leta 2013, 5. december razglasili za svetovni dan tal. Letošnji slogan svetovnega dne tal je »Zaustavimo zaslanjevanje tal, povečajmo produktivnost tal«.

Kot vsako leto FAO tudi letos naslavlja novo problematiko s področja tal s sloganom: »Zaustavimo zaslanjevanje tal, povečajmo produktivnost tal«. S tem želijo dvigniti ozaveščenost svetovnega prebivalstva o pomenu ohranjanja zdravih ekosistemov in dobrega počutja ljudi z reševanjem vedno večjih izzivov pri upravljanju tal, boju proti zaslanjevanju tal, povečanju ozaveščanje tal in spodbujanje vlad, organizacij, skupnosti in posameznikov po vsem svetu, da se zavežejo proaktivnemu izboljšanju zdravja tal.

Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti, kar posledično zelo omejuje možnosti za intenzivnejšo ter s tem učinkovito kmetijsko pridelavo. Predvsem zaradi velikega nagiba, plitvih in skalovitih tal ter vse večje pozidanosti imamo v Sloveniji vse manj površin, primernih za pridelavo hrane.

Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Kmetijska tla so ključna za slovenskega kmeta, ki je nosilec pridelave hrane in skrbnik slovenskega podeželja in je najpomembnejši člen pri ohranjanju našega zdravja zaradi kakovosti hrane in kakovosti bivanja.

Evropska komisija je 17. novembra objavila Strategijo EU za tla za 2030 – izkoriščanje prednosti zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Strategija gradi na več ciljih evropskega zelenega dogovora in podaja vizijo do leta 2050, ko naj bi bili vsi ključni ekosistemi tal v EU v zdravem stanju. Določa okvir in konkretne ukrepe za zaščito, obnovo in trajnostno uporabo tal ter mobilizira potrebno družbeno angažiranost in finančna sredstva, skupno znanje, trajnostne prakse in monitoring. Do konca leta 2023 namerava Komisija objaviti predlog zakona o zdravih tleh, ki bo zajemal kombinacijo zavezujočih in nezavezujočih ukrepov za upravljanje s tlemi.

Končno poročilo študije o vplivih COVID-19 na evropske turistične regije 8/3

Na spletni strani Evropske komisije je objavljena študija s prikazom obsega vplivov prvih valov pandemije na evropske turistične regije. Združuje analizo teritorialne raznolikosti in gospodarskega pomena turizma z ozemeljsko raznolikimi vplivi pandemije COVID-19. Ob osrednjem poročilu so predstavljeni tudi primeri političnih pobud in študij primerov za odporen in zeleni turizem.

Celotno publikacijo in študije primerov najdete TUKAJ.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.