NOVICE SOS

Analiza prihodkov in odhodkov občin s pomočjo nove aplikacije 1/1

Strokovni sodelavec Sekretariata Skupnosti občin Slovenije Miha Mohor je na spletni predstavitvi predstavil aplikacijo za vizualizacijo občinskih podatkov, ki je plod petnajstletnega dela Sekretariata, vse od zbiranja podatkov, osveževanja do iskanja programskih rešitev.

Aplikacija omogoča prikaz odhodkov o investicijah primerljivih občin (omogočen je tudi pregled podatkov na prebivalca), o prihodkih iz posamezne kategorije primerljivih občin (kot so NUSZ, globe, turistična taksa, evropska sredstva), analizo posameznih prihodkov in odhodkov (nudi osnovo za odločitev, ali ima občina potencial za dvig posameznega prihodka ali odhodka). Posebne funkcije omogočajo enostaven prikaz proračuna za pomoč pri pripravi zaključnih računov, prikaz strukture prebivalcev in izračun stroškov za izvajanje zakonskih nalog občin.
Podatki o proračunih so razdeljeni v vse tri klasifikacije (ekonomsko, funkcijsko in programsko). Delo lajša in racionalizira iskalnik po proračunskih postavkah.

Upravljanje s podatki povečuje transparentnost, preglednost in je orodje za racionalne in utemeljene odločitve. Preglednost podatkov zmanjšuje tveganja, oziroma le-ta izpostavi in omogoča argumentirane odločitve. Hiter in analitični dostop do širokega nabora podatkov, njihove primerjave in grafičnih prikazov pa ob enem olajša pripravo odgovorov na marsikatero vprašanje, ki se zastavi s strani občanov, mestnih svetnikov ali novinarjev.

Občine, ki so zamudile predstavitev in bi želele izvedeti več o aplikaciji za vizualizacijo občinskih podatkov, se lahko oglasijo na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si. Ob zadostnem zanimanju, bomo predstavitev ponovili.
Več informacij najdete v predstavitvi TUKAJ.

Akcija nadzora odvajanja komunalnih odpadnih vod 1/2

Zagotavljanje ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je eden od ključnih mehanizmov varstva voda pred onesnaženjem, zato je Inšpekcija za okolje in naravo (ION), ki deluje v okviru Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP), izvedla usmerjeno akcija nadzora nad zagotavljanjem opremljenosti aglomeracij s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2000 populacijskih enot (PE), z javnim kanalizacijskim omrežjem oziroma ustrezno individualno ureditvijo. Zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je ena od izvornih pristojnosti občin. Občine so dolžne zgraditi javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi s komunalno čistilno napravo. Za vse aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2000 populacijski enot (PE) bi občine morale zagotavljati zbiranje komunalne odpadne vode v javnem kanalizacijskem omrežju že od 31. 12. 2015 dalje. Inšpektorji so, na podlagi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, v akciji nadzora odvajanja komunalnih odpadnih vod preverjali, ali in kako ustrezno občine zagotavljajo opremljenost aglomeracij s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2000 populacijskih enot z javnim kanalizacijskim omrežjem oziroma ustrezno individualno ureditvijo (nepretočne greznice, male komunalne čistilne naprave)

 

Možnost vključitve sistema EZR občine v sistem EZR države 1/3

S strani Ministra za finance smo prejeli obvestilo o možnosti vključitvi občin v sistem EZR države. V dopisu je navedeno, da skladno z zakonskimi in podzakonskimi podlagami občine lahko ohranijo sistem EZR občine in poslujejo tako kot do sedaj. Možnost pa imate, da zaprete svoj sistem EZR občine in se vključijo (skupaj z vsemi svojimi proračunskimi uporabniki) v sistem EZR države. Za ukinitev EZR občine in vključitev v sistem EZR države se je do tega trenutka odločilo že 65 občin (od tega sta trenutno dve v postopku vključevanja) in uspešno koristijo prednosti vključitve, ki so:

  • možnost pridobivanja ugodnih posojil z različnimi ročnostmi do 3 let in na odpoklic, brez stroškov sklepanja poslov za različne namene (financiranje projektov EU, upravljanje dolga občinskega proračuna ali likvidnostno premoščanje neusklajenih prilivov in odlivov). Pri črpanjih posojil z daljšimi ročnostmi (do 3 let) gre za namenska posojila za premoščanje financiranja projektov EU. Možnost črpanja posojil iz sistema EZR države je trenutno se posebej ugodna možnost za občinske javne zavode (zdravstvene domove, vrtce, osnovne sole, … ), ki se srečujejo s težavami premoščanja likvidnosti za izplačila dodatkov na pogoje dela v nevarnih razmerah, povezanih s CQVID·19 epidemijo;
  • polaganje vlog z različnimi ročnostmi do 3 let in na odpoklic;
  • občina ne plačuje negativnih obresti na stanje EZR pri Banki Slovenije, saj se EZR občine pri Banki Slovenije zapre;
  • poenostavitve glede računovodskih evidenc, saj se poslovne knjige upravljavca EZR občine ukinejo.

Občine lahko vsa dodatna pojasnila, vezana na vključitev v sistem EZR države, pridobite v Direktoratu za zakladništvo na e-naslovu: zakladnica.mf@gov.si.

ZAKONODAJA

Priročnik za pripravo začasnega financiranja občin 2/1

Za vse občine v Republiki Sloveniji, ne glede na njihovo raznolikost, velja enak sistem financiranja. Občine se financirajo z lastnimi viri, ti pomenijo več kot 90 % vseh virov, transfernimi prihodki iz državnega proračuna in s sredstvi EU, lahko pa se tudi zadolžujejo. Največji del prihodkov občin zagotavljata dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, poenostavljeno osebni in premoženjski davek, ki sta povsem primerljiva z večino drugih evropskih sistemov financiranja lokalne samouprave. Medtem ko so vsi drugi viri občin zbrani po ozemeljskem načelu, se dohodnina kot največji lastni vir občin deli po posebnem sistemu, ki temelji na solidarnosti med občinami. Delež dohodnine, ki pripada posamezni občini, se določi na podlagi izračuna primerne porabe občine. Zakon o financiranju občin ureja enak sistem financiranja za vse občine. Nemoteno financiranje občine lahko poteka le ob uresničitvi načela predhodne potrditve proračuna, kar pomeni, da ima občina sprejet proračun za naslednje leto, ki je enako koledarskemu, pred začetkom leta, za katerega se proračun sprejema.

Če občina ne sprejme proračuna v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se proračun sprejema, je potrebno uvesti začasno financiranje. Financiranje občine se torej začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. Na Ministrstvu za finance so pripravili noveliran Priročnik za pripravo začasnega financiranja občin in vzorec sklepa o začasnem financiranju.

Celotno gradivo je objavljeno na TEJ POVEZAVI.

 

Predlog sprememb Zakona o varstvu pred požarom ter Uredbe o požarni taksi 2/2

S strani Ministrstva za obrambo smo v pregled in obravnavo prejeli predlo Zakona o varstvu pred požarom ter Uredbe o požarni taksi.

V predlogu Uredbe o požarni taksi, se spreminja odstotek požarne takse od zavarovalnih premij, ki se mora plačati državi iz zavarovanj požarne nevarnosti iz 5% na 10%.

 

V predlogu Zakona o varstvu pred požarom se zmanjšuje višina sredstev namenjena za sofinanciranje gasilske opreme. S povečanjem višine požarne takse, se bo povečala količina zbranih sredstev na ocenjenih 18 milijonov. Za  sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah bo namenjenih 9 milijonov, medtem ko bo drugih 9 milijonov eurov namenjeno za širši namen, od tega 5,5 milijona eurov za financiranje gasilskih zavarovanj. Ostala sredstva bo država namenjala za financiranje upravnih, strokovnih, nadzornih in informacijskih nalog na področju varstva pred požarom, posebne oblike izobraževanja za varstvo pred požarom in gasilstvo, znanstveno raziskovalno delo na področju varstva pred požarom, dejavnosti varstva pred požarom, kadar jih v javnem interesu zagotavlja država, sofinanciranje opreme, usposabljanja in delovanja operativnih gasilskih enot širšega pomena, sofinanciranje raziskav na področju varstva pred požarom in izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom.

 

Predloga zakonov se nahajata na spodnjih povezavah:

Predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev 2/3

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo Predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev, s katerim se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

Besedilo predloga lahko preberete TUKAJ.

Prosimo vas, da nam vaše pripombe, predloge in mnenja posredujete najkasneje do torka, 21. 12. 2021 na naslov neza.jager@skupnsotobcin.si.

Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o lekarniški dejavnosti 2/4

Obveščamo vas, da je v medresorski obravnavi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje.

Cilj zakona je urediti področje preoblikovanja zasebnega zdravstvenega delavca s koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti v gospodarsko družbo tako, da bo jasno opredeljena vloga koncedenta v tem postopku, in področje prenosa večinskega deleža v pravni osebi s koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti tako, da bodo upoštevana stališča in navodila Ustavnega sodišča RS iz odločbe št. U-I-166/17-15 z dne 5.11.2020.

Besedilo predloga lahko preberete TUKAJ.

Prosimo vas, da nam vaše pripombe, predloge in mnenja posredujete najkasneje do ponedeljka, 27. 12. 2021 na naslov neza.jager@skupnsotobcin.si.

Državni zbor sprejel Zakon o urejanju prostora in Gradbeni zakon 2/5

Državni zbor RS je sprejel Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1). Zakona, ki državljanom prinašata enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve, bosta začela veljati 31. decembra. Njuna uporaba se začne s 1. junijem, do takrat bo Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo predstavitve lokalnim skupnostim in drugim deležnikom.

ZUreP-3 prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih (DPN) bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi  vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte. Ena izmed ključnih rešitev, ki jih prinaša ZUreP-3  je nadgradnja pravil za določanje in evidentiranje gradbenih parcel ter finančnih inštrumentov zemljiške politike (komunalni prispevek).

GZ-1 uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Nekatere ključne rešitve, ki jih prinaša GZ-1 so možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z ZUP-om, ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-prostor ter e-Graditev, odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ampak pred začetkom gradnje ter vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev). Do vzpostavitve sistema e-Graditev se ne glede na prvi odstavek 54. člena GZ-1 gradbeno dovoljenje izda, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 54. člena GZ-1 in je plačan komunalni prispevek oziroma so na drugi zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka v skladu z zakonom, ki ureja prostor. Prav v zvezi s plačilom komunalnega prispevka in njegovo umaknitvijo kot enega izmed obveznih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja so v Skupnosti občin Slovenije razočarani, ker poslanci niso upoštevali njihovega predloga glede komunalnega prispevka.

 

Pripravljavec regionalnega prostorskega plana – priporočilo občinam 2/6

MOP je z Zakonom o urejanju prostora uvedel regionalno prostorsko planiranje, s katerim želijo na podlagi enotne uporabe razpoložljivih podatkov o prostoru na območju razvojne regije spodbuditi načrtovanje trajnostnega in racionalnega razvoja. ZUreP-2 določa, da postopek priprave RPP vodi pripravljavec, ki je pravna oseba v večinski javni lasti, kot to določajo predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. ZUreP-2 določa tudi, da pripravljavca RPP izbere ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Na MOP pripravljajo novelo prostorske zakonodaje (ZUreP-3), ki na področju regionalnega prostorskega planiranja pripravljavca RPP za celotno območje vsake razvojne regije izberejo občine v regiji.

Rok za pripravo in sprejem RPP pa je prestavljen na 1. 1. 2027.

Glede na navedene predlagane spremembe prostorske zakonodaje na področju regionalnega prostorskega planiranja in druge posredovane informacije MOP predlaga, da se občine na območju posamezne razvojne regije začnejo čim prej dogovarjati in usklajevati glede izbora pripravljavca RPP. Postopek priprave RPP bi morali začeti čim prej v letu 2023, kar pomeni, da je skrajni rok za izbor pripravljavca RPP konec leta 2022. (dopis ministrstva)

Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2021-2030 2/7

Obveščamo vas, da je v obravnavi predlog Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2021-2030, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Besedilo predloga lahko preberete TUKAJ.

Prosimo vas, da nam vaše pripombe, predloge in mnenja posredujete najkasneje do srede, 5. 1. 2022 na naslov neza.jager@skupnsotobcin.si.

Prošnja za posredovanje podatkov o višini založenih sredstev iz naslova tržnih najemnin za leto 2021 2/8

Zakon o finančni razbremenitvi občin je posegel v 121.b člen Stanovanjskega zakona, ki ureja povračilo sredstev subvencij prosilcem za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja. Gre za prosilce, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v občini stalnega prebivališča, a stanovanja niso uspeli pridobiti in so si zato sami na trgu poiskali ustrezno stanovanje. Med upravičence sodijo tudi prosilci, ki so vlogo za subvencijo posredovali neposredno na Center za socialno delo, ker občina ni objavila javnega razpisa več kot leto dni.

ZFRO je določil, da sredstva za subvencioniranje prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja zagotavlja državni proračun v celoti in ne več do polovice, kot je to veljalo do sprejetja ZFRO. Potrebna sredstva se med letom, tako kot doslej, zalagajo iz občinskih proračunov. Določba se uporablja od 1. 1. 2021, kar pomeni, da bo državni proračun na zahtevo občin v letu 2022 povrnil celotna založena sredstva subvencij za leto 2021.

Za povračilo sredstev je potrebno na  Ministrstvo za okolje in prostor  najkasneje do 20. 1. 2022 poslati zahtevek v skupnem znesku vseh terjatev iz tega naslova z vsemi ustreznimi prilogami (za celotno leto 2021), MOP bo pripravil ustrezno pravno podlago – sklep, na podlagi ZFRO pa se bodo nakazala upravičena sredstva posamezni občini. (dopis ministrstva)

POVPRAŠEVANJA

Upravičenosti otroka do brezplačnega šolskega prevoza v primeru spremenjenih osebnih okoliščin 3/1

 

Na Skupnost občin Slovenije se je v zvezi z upravičenostjo otroka do brezplačnega šolskega prevoza v primeru spremenjenih osebnih okoliščin obrnila občina članica.

Občino članico zanima kako rešujete prošnje po brezplačnih šolskih vozovnicah iz dveh uradnih bivališč otroka, ki ne sodita v isti šolski okoliš. Gre za primere v družinah, kjer je prišlo do ločitve staršev, otroci bivajo nekaj dni pri mami in nekaj dni pri očetu. Gre za dve bivališči, ki nista nujno v istem šolskem okolišu.

Prosimo, da odgovorite na vprašanja na povezavi TUKAJ.

Odgovore na povpraševanje nam prosimo pošljite do torka, 21. 12. 2021.

Dodelitev enkratne subvencije plačila stroškov električne energije 3/2

Naslovila nas je občina članica, katere občinska uprava je pristopila k pripravi oziroma proučitvi načina dodelitve enkratne subvencije plačila stroškov električne energije nekaterim občanom.

Zanima jo naslednje:

  • Ali je katera izmed občin v letu 2021 sprejela Odlok o dodelitvi enkratne subvencije za plačilo stroškov električne energije?
  • Ima občina v letu 2022 namen sprejeti ta odlok?
  • V kolikor da, prosim navedite, na kakšen način bi občina subvencijo dodeljevala?

Odgovore na povpraševanje nam prosimo pošljite na ana.plavcak@skupnostobcin.si do četrtka, 23. 12. 2021.

Povpraševanje – Služnostne pogodbe in Zakon o elektronskih komunikacijah 3/3

Na Skupnost občin Slovenije se je v povezavi z vključevanjem določil Zakona o elektronskih komunikacijah v pogodbe o služnostih obrnila občina članica, ki jo zanima praksa drugih občin.

Pri sklepanju služnostnih pogodb so bili s strani pooblaščenca energetskega podjetja opozorjeni, da morajo v služnostno pogodbo vključiti člen, ki v skladu z veljavnim Zakonom o elektronskih komunikacijah določa, da služnostnemu upravičencu dovoljujejo skupno uporabo infrastrukture, ki je predmet služnostne pogodbe tudi s strani drugih operaterjev omrežja (druge fizične in pravne osebe, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja).

Prosimo za odgovor na vprašanje:
Ali ostale občine vključujete to določbo v služnostne pogodbe, ki se nanašajo na energetiko?

Odgovore občin na povpraševanje najdete TUKAJ.

Soglasja za potek pohodniških poti preko zasebnih zemljišč 3/4

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki prosi druge občine za posredovanje informacij v povezavi s pridobivanjem soglasji za potek pohodniških poti preko zasebnih zemljišč.

Po njihovi občini poteka več pohodnih poti, ki so označene in vključene v turistično ponudbo. Večji del teh poti, kjer je mogoče, poteka po javnih poteh, kjer pa to ni mogoče pa tudi po lastniških parcelah.

Zanima jih:

  1. Kakšne so prakse drugih občin, ki imajo pešpoti speljane in označene tudi po lastniški parcelah?
  2. Ali so v primeru, ko pohodna pot poteka tudi po lastniških parcelah, pridobivali soglasja lastnikov teh parcel? Če da, kdo je pridobival soglasja (občina, upravljavec poti, TIC,…)?

Odgovore sodelujočih občin lahko preberete v zbranem dokumentu TUKAJ.

 

 

DOGODKI DRUGIH

6.12. / Poziv k racionalizaciji projektov javne razsvetljave 4/1

Slovensko društvo za razsvetljavo (SDR) je predstavilo problem neekonomične namestitve javne razsvetljave. Njihov prispevek navaja tako problem javne razsvetljave kot tudi podaja nekaj konkretnih rešitev k racionalizaciji le-te. Poudarjajo, da je umetna svetloba v naša življenja prinesla velik napredek in je znatno pripomogla k današnjemu stanju civilizacije. Tudi zunanja razsvetljava je s svojim prispevkom k varnosti in udobju postala nepogrešljiv element urbanega prostora. Žal pa, podobno kot še na marsikaterem področju, se tudi pri javni razsvetljavi marsikdaj pretirava in zato s svojo dejavnostjo (pre)močno vpliva na okolje in prostor okoli nas. Svetlobno onesnaževanje je in ostaja eden najbolj izpostavljenih okoljskih problemov, ki se ga mora pri načrtovanju javne razsvetljave upoštevati z vso njegovo težo, saj bomo v nasprotnem primeru hitro izgubili svojo edinstveno krajino in naravno okolje. Pri novih projektih je potrebno oceniti, ali so ti res potrebni, in v kolikor da, naj se posluži načela manj je več glede obsega in načina postavitve svetilk ter njihove svetilnosti in električne moči na posameznih lokacijah. V SDR še posebej k takšnemu razmisleku pozivajo pri projektih na podeželskih območjih, kjer je javna razsvetljava manj upravičena, obenem pa predstavlja enega glavnih urbanizacijskih elementov in je marsikje zelo opazen in neposredno škodljiv tujek v okolju in prostoru. Prav tako odsvetujejo osvetljevanje prometnih površin izven naselij, razen v posebej upravičenih primerih. S takšnimi projekti se fragmentira habitate različnih živalskih vrst, postavlja svetlobne zidove, vpliva na zmanjševanje biodiverzitete, ugaša zvezdno nebo, postavlja nenaravne elemente v krajino ter tudi po nepotrebnem porablja energijo, surovine in javna sredstva. Zelo se je razširilo tudi osvetljevanje krožišč, križišč in obvoznic, ki je v številnih primerih nepotrebno in okoljsko ter prostorsko neprimerno, še posebej, kadar se ti nahajajo izven poseljenih območij. V večini evropskih držav takšnih objektov izven naselij ne osvetljujejo oz. jih osvetlijo le minimalno. Tudi znotraj naselij je raven potreb marsikje zelo nizka in v takih primerih je priporočljiv razmislek o upravičenosti javne razsvetljave.

S prenovo tehničnih priporočil se v okviru Slovenskega društva za razsvetljavo trudijo, da racionalizirajo javno razsvetljavo tudi na lokacijah, kjer je ta upravičena. Kot eno pomembnih ‘novosti’ za manj prometne lokacije in za pločnike z majhnim številom pešcev želijo opozoriti na možnost uporabe orientacijske razsvetljave s svetilkami samo na izpostavljenih točkah. Poseben izziv predstavlja racionalizacija razsvetljave ob regionalnih cestah skozi razpršena naselja, kjer se danes postavlja tudi po več kilometrov zvezne osvetlitve, možna rešitev pa je razsvetljava samo na konfliktnih točkah. V manjših in srednje velikih naseljih pa svetujejo, da se zvezno osvetljujejo predvsem središča naselij oz. se prilagodi dejanskim potrebam. V SDR se trudijo, da z ustreznimi priporočili pripomorejo, da bo razsvetljava na cestah in ulicah predstavljala izključno pozitiven prispevek k naši varnosti in udobju, kjer je to potrebno in kolikor je to potrebno.

Dodatne informacije glede njihovega dela najdete na POVEZAVI.

AKTUALNI RAZPISI

Nove spodbude Eko sklada za naložbe URE in OVE v gospodarstvu, za pnevmatike višjega energijskega razreda pri tovornih vozilih in avtobusih ter občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in šolarjev 5/1

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad bo v petek, 17. 12. 2021, v Uradnem listu RS in na spletni strani www.ekosklad.si objavil štiri nove javne pozive, in sicer za dodeljevanje: nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov gospodarstvu za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije; nepovratnih sredstev za pnevmatike višjega energijskega razreda pri tovornih vozilih in avtobusih; nepovratnih sredstev občinam za nakup novih vozil za prevoz potnikov in šolarjev; nepovratnih sredstev za naprave za samooskrbo z električno energijo. Novi javni poziv 88SUB-PPŠ21 namenja občinam 7 mio EUR nepovratnih sredstev za nakup novih vozil za izvajanje javnega mestnega in medkrajevnega potniškega prometa, za prevoz potnikov in njihove prtljage ter za prevoz šolarjev. Predmet spodbud so lahko nova vozila, ki bodo prvič po proizvodnji registrirana v Republiki Sloveniji, in sicer vozila za prevoz potnikov na električni pogon ter vozila za prevoz potnikov na vodik.

Več informacij lahko preberete TUKAJ.

Mednarodni razpis za sofinanciranje raziskav in razvoja rešitev za samooskrbo javnih stavb iz OVE 5/2

Pričakuje se, da bo 90 % trenutno obstoječega stavbnega fonda še vedno obratovalo leta 2050, v letu, v katerem želijo številna mesta doseči ogljično nevtralnost. Vzpostavljene so evropske politike in zakonodaja za pospeševanje dekarbonizacije v gradbenem sektorju, vendar se začne s stanjem, ko prenova le zmerno prispeva (0,4 do 1,2 % stavb na leto). Da bi dosegli naše podnebne cilje, je treba pospešiti obnovo v Evropi, dvigniti veliko več obstoječih stavb na optimalno raven učinkovitosti in povečati samoporabo obnovljive energije. Vse več mest, regij in drugih lastnikov večjih portfeljev stavb želi v svojih stavbah doseči 100-odstotno oskrbo z obnovljivo energijo (OVE).  Objavljen je mednarodni razpis za sofinanciranje razvoja novih rešitev s katerimi bo omogočena energetska samooskrba stavb iz OVE.

Razpis se izvaja v okviru projekta procuRE (Pre-commercial Procurement of Breakthrough Solutions for 100% Renewable Energy Supply in Buildings) pod programom obzorje 2020. Predkomercialno javno naročilo je namenjeno razvoju aplikativnih rešitev s katerimi bo zagotovljena 100% samooskrba z energijo iz obnovljivih virov v obstoječih javnih stavbah. Rešitve bodo razvite s strani ponudnikov v večstopenjskem postopku, najboljše od njih pa bodo vzpostavljene na izbranih demonstracijskih pilotnih stavbah v Nemčiji – Nürnberg, na Portugalskem – Vila Nova de Gaia, v Sloveniji – Velenje, Španiji – Barcelona, Turčiji –  Istanbul in Izraelu – Eilat. V sklopu razpisa je zagotovljenih 7,68 milijona EUR nepovratnih sredstev, dolgoročni cilj pa je uporaba razvitih pristopov oz. »paketov za prenovo« pri energetski prenovi večjega števila stavb obstoječega fonda. Javnim subjektom v vlogi upravljalcev stavb se prav tako ponuja možnost, da na projektu sodelujejo kot strateški partnerji, tj. predstavniki končnih uporabnikov razvitih pristopov in sistemov. Strateški partnerji pridobijo možnost neposrednega sodelovanja s skupino naročnikov ter aktivnega delovanja v procesu PCP.

Za več informacij obiščite spletno stran projekta na tej POVEZAVI.

NAJAVA: Peti javni razpis za ukrep »Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja« 5/3

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu RS objavilo najavo o odprtju petega javnega razpisa za ukrep »Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja« iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS 2014-2020. Višina nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij znaša 2.580.635 evrov.

Predmet podpore javnega razpisa je izvajanje naložb v obstoječa ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja:

  • ki izboljšujejo infrastrukturo že obstoječih ribiških pristanišč, prodajnih dvoran, mest iztovarjanja in zavetij, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov, za povečanje kakovosti in sledljivosti iztovorjenih proizvodov ter nadzora nad njimi, povečanje energetske učinkovitosti, prispevanje k varstvu okolja ter izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev in
  • naložb v izgradnjo ali posodobitev zavetij za izboljšanje varnosti.

Upravičenci so občine v Republiki Sloveniji, v katerih so ribiška pristanišča. Javni razpis določa tudi pogoje ob oddaji vloge, merila za ocenitev vlog, obveznosti upravičencev, postopek za pridobitev sredstev ter sankcije za neizpolnjevanje obveznosti.

Besedilo javnega razpisa najdete TUKAJ.

Oddaja vloge za Tradicionalni slovenski zajtrk 2021 5/4

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja obvešča vlagatelje, da je rok za vložitev vlog od 4. do 20. 12. 2021. Upravičenci za povračilo stroškov so vrtci, osnovne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe in izvedejo zajtrk z vsemi živili. Namen ukrepa je da se otroke, mladino in širšo javnost seznani o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, ki so pridelana oz. predelana v Sloveniji. Želi se poudariti pomen kmetijstva in čebelarstva za predelavo hrane, ter njenem vplivu na okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.

Več informacij najdete TUKAJ.

Finančna pomoč vzdrževanju in obratovanju žičniških naprav 5/5

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo javni poziv za sofinanciranje vzdrževanja in obratovanja žičniških naprav za zimsko sezono 2021/2022.

Finančna pomoč je namenjena delnemu pokrivanju stroškov vzdrževanja in obratovanja žičniških naprav za prihajajočo zimsko sezono. Do izplačila sredstev je upravičen upravljavec, ki bo v 30 dneh, najkasneje do 4. 1. 2022, po objavi javnega poziva na Ministrstvo za infrastrukturo podal vlogo za sofinanciranje in nato do 10. 5. 2022 predložil še zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev z dokazili o nastalih stroških v času trajanja zimske sezone.

Besedilo javnega poziva in prijavna dokumentacija sta dostopna na TEJ POVEZAVI.

Javni razpis za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije v Koroški, Podravski in Pomurski regiji 5/6

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo 3. javni razpis iz naslova Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Za investicijo je predvidenih 5,3 milijona evrov sredstev. V koroški, podravski in pomurski statistični regiji imajo trenutno še nepokritih 1.648 belih lis. To so posamezna gospodinjstva, kjer ni zagotovljenega dostopa do širokopasovnega omrežja naslednje generacije in kjer na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu operaterji niso izrazili tržnega interesa za gradnjo takega omrežja v naslednjih treh letih. Seznam gospodinjstev, ki jim bo omogočeno sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije kot odprtih komunikacijskih omrežij s ciljem omogočiti dostop do širokopasovnih omrežij s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, je objavljen v javnem razpisu.

Upravičenec do podpore je:

  • fizična ali pravna oseba, ki je registrirana kot operater v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah ali
  • projektno partnerstvo (partnerstvo dveh ali več fizičnih oziroma pravnih oseb iz prve alineje, vzpostavljeno s pogodbo).

Do podpore so upravičeni stroški naložb za: izgradnjo pasivne širokopasovne infrastrukture, gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo in izgradnjo dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA).

Vnos vloge v elektronski sistem bo potekal od 20. decembra 2021 do vključno 26. januarja 2022, do 14:00 ure.

Več o razpisnih pogojih in potrebnih dokumentih najdete na sledeči POVEZAVI.

Javna razpisa - vzpostavitev lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig ter diverzifikacija dejavnosti na kmetijah 5/7

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 19. novembra, v Uradnem listu objavilo dva javna razpisa za podporo projektov, ki spodbujajo sodelovanje med kmetijskimi gospodarstvi in drugimi akterji s ciljem razvoja lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig ter diverzikacije dejavnosti na kmetiji v povezavi z izobraževanjem o okolju in hrani oziroma zdravstvenim, socialnim in invalidskim varstvom.

Skupna vrednost obeh razpisov je 1,5 milijona evrov. Vložitev vloge na oba javna razpisa bo potekala od 13. decembra 2021 do vključno 10. februarja 2022, do 14. ure.

Javna razpisa se izvajata preko ukrepa M16 Sodelovanje, ki se financira iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, in sicer za:

  • podukrep 16.4 Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki je namenjen izvedbi projektov sodelovanja kmetijskih gospodarstev in posrednikov, s ciljem vzpostavitve lokalnega trga ter s tem povezanih promocijskih dejavnosti. Za ta namen je razpisanih 750.000 evrov nepovratnih sredstev.
  • podukrep 16.9 Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, ki je namenjen izvedbi projektov sodelovanja, v okviru katerih se na kmetiji poskusno izvedejo aktivnosti, ki se nanašajo na področja izobraževanja o okolju in hrani, zdravstvenega varstva, socialnega varstva oziroma invalidskega varstva, s ciljem preučitve možnosti razvoja teh aktivnosti na kmetiji. Za ta namen je razpisanih 750.000 evrov nepovratnih sredstev.

Več informacij si lahko preberete TUKAJ.

Za projekte sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami namenjenih 4,2 milijona evrov 5/8

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 26. novembra, v Uradnem listu objavilo javni razpis za podporo projektom sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) v okviru pobude LEADER. Skupna vrednost javnega razpisa je okvirno 4,2 milijona evrov. Vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 20. decembra 2021 do vključno 14. februarja 2022, do 15. ure.

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova podukrepa 19.3 »Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine«, ki je eden izmed podukrepov v okviru pobude LEADER. Podpora je namenjena sofinanciranju aktivnosti v projektih sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) znotraj Republike Slovenije, podpira pa se tudi sodelovanje s partnerji iz tujih držav.

Podrobnejše informacije najdete TUKAJ.

Okvirni terminski načrt objave javnih razpisov 2021 MKGP 5/9

Dne 2. 8. 2021 je bil posodobljen okvirni terminski načrt objave javnih razpisov PRP 2014-2020 do konca leta 2021.

  • Več na povezavi TUKAJ.

5. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz PRP 2014–2020; rok za prijavo: odprti tip javnega razpisa – do porabe razpisanih sredstev

3. javni razpis za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz PRP 2014-2020; rok za prijavo: odprti tip javnega razpisa – do porabe razpisanih sredstev

Vir: Mreža za podeželje

JAVNI RAZPIS Nepovratne finančne spodbude za pilotne projekte skupnih naložb celovite prenove starejših večstanovanjskih stavb, sofinanciranih s strani podjetij za energetske storitve 5/10

Eko sklad je 20. 8. 2021, objavil dva pilotna javna razpisa za financiranje celovitih prenov večstanovanjskih stavb z novima finančnima instrumentoma. Sporočilo za javnost Eko sklada: tukaj.

Povezavi do obeh razpisov sta na spletni strani Eko sklada in sicer:

  • Kredit v breme rezervnega sklada:

https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/objava/javni-razpis-krediti-v-breme-rezervnega-sklada-in-nepovratne-financne-spodbude-za-pilotne-projekte-skupnih-nalozb-celovite-prenove-starejsih-vecstanovanjskih-stavb

  • Energetsko pogodbeništvo:

https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/objava/javni-razpis-nepovratne-finanne-spodbude-za-pilotne-projekte-skupnih-nalob-celovite-prenove-starejih-vestanovanjskih-stavb-sofinanciranih-s-strani-podjetij-za-energetske-storitve

Namen javnih razpisov je razviti nova finančna inštrumenta, ki bosta omogočila večji obseg celovitih prenov večstanovanjskih stavb. Razpisa bosta odprta do konca leta 2021, sredstva pa bodo predvidoma zadoščala za izbiro enega do dveh projektov na posamezen razpis.

Pol milijona evrov za odpravo zaraščanja kmetijskih površin 5/11

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu št. 153/2021 objavilo 5. javni razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, s katerim je za ta ukrep razpisalo 500.000 evrov nepovratnih sredstev. Vlaganja v odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih pomenijo ponovno vzpostavitev kmetijske pridelave na teh zemljiščih s ciljem povečanja samooskrbe s hrano v Sloveniji.

Upravičenec do podpore je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju. Ker gre za državno pomoč, je treba pri tem upoštevati določbe o dodeljevanju pomoči po de minimis v kmetijskem sektorju.

ROK ZA PRIJAVO je 31. december 2022 do 23.59.

Podrobnejše informacije:

Objavljeni različni programi sofinanciranja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 5/12

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je objavil informacije, ki bi občinam lahko bile v pomoč v zvezi z urejanjem in zagotavljanjem javnih najemnih stanovanjskih enot, stanovanjskih enot za starejše osebe ter nakupom stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

  1. Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani sklada na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanjskih-enot-v-letih-2021-in-2022/.

  1. Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-stanovanjskih-enot-za-starejse-osebe-v-letih-2021-in-2022/.

Program je odprt do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12.2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

  • Programa 1. in 2. sta odprta do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

  1. Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2021 in 2022

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS št. 105/2021 z dne 2. 7. 2021 objavil besedilo novega Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo v letih 2021 in 2022. Javni poziv je objavljen tudi na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj-in-zemljisc-za-gradnjo-stanovanj-v-letih-2021-in-2022/.

Sklad z novim javnim pozivom vabi zainteresirane ponudnike (fizične osebe, pravne osebe zasebnega in javnega prava ter lokalne skupnosti) k oddaji zavezujočih ponudb za prodajo skupin stanovanj in stanovanjskih stavb ter zemljišč primernih za izgradnjo stanovanjskih stavb na območju celotne Slovenije. Sklad bo, v obdobju od objave javnega poziva in do porabe razpoložljivih sredstev oziroma do zaprtja javnega poziva, kupoval stanovanja in zemljišča, ki bodo primerna za izvajanje njegovih dejavnosti (oddaje v najem) glede na v pozivu splošno opredeljena merila in ostale pogoje javnega poziva.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

NOVICE DRUGIH

Novo mesto bo podprlo nevladne organizacije s področja urejanja prostora 6/1

Mestna občina Novo mesto je kot prva občina v Sloveniji objavila razpis, s katerim podpira tudi projekte nevladnih organizacij s področja urejanja prostora. S tem se uresničujejo prizadevanja Mreže za prostor za vzpostavitev sistemske podpore nevladnim organizacijam, ki na področju urejanja prostora delujejo na lokalni ravni. Mreža za prostor si za takšno podporo prizadeva že vrsto let. Nevladne organizacije lahko veliko prispevajo k urejanju prostora na lokalni ravni, razvijajo nove rešitve v ustvarjanju in upravljanju prostora v sodelovanju s prebivalci in so pomemben vezni člen med prebivalci in občino.  Tako kot na primer: festival Živih dvorišč društva Hiša v Mariboru, intervencijo KD Prostorož na Arkovi ulici v Idriji ali Urbani kovček društva Est=etika v Novem mestu. Leta 2019 je Mreža za prostor oblikovala Pobudo za oblikovanje podpornih mehanizmov za NVO na področju urejanja prostora na lokalni ravni, s katero je naslovila vse slovenske občine in druge pomembne akterje na tem področju. Na nacionalnem nivoju so se v preteklih letih tako že pojavili razpisi, ki podpirajo delo nevladnih organizacij s področja urejanja prostora, medtem ko na lokalnem nivoju tovrstne sistemske podpore doslej še ni bilo. Nevladne organizacije so projekte s področja urejanja prostora največkrat prijavljale na razpise namenjene kulturi ali varstvu okolja.

Mestna občina Novo mesto se je v sodelovanju z URBANKO – pisarno celovite urbane prenove Novo mesto kot prva občina v Sloveniji odločila, da bo v razpisu dodatno izpostavila tudi možnost financiranja programov in projektov nevladnih organizacij s področja urejanja prostora. V javnem razpisu Mestne občine Novo mesto za sofinanciranje letnega programa in projektov organizacij oz. posameznikov so med področji delovanja namenili tudi 10.000 € za področji okolje in prostor. V razpisu so zapisali: »Cilji sofinanciranja za področje J – Okolje in prostor je finančno podpreti organizacije pri njihovem letnem delovanju oz. nove, enkratne projekte na področju okoljskih in prostorskih tem vezanih na Mestno občino Novo mesto.« Podrobneje so aktivnosti na tem področju opredelili:

  • ozaveščanja in promocije pozitivnih sprememb navad na okoljskem področju ter področju kakovostnega bivanjskega okolja,
  • participatornih aktivnosti razvoja politik na področjih okolja in prostora,
  • pridobivanja neformalnih kompetenc in spodbujanja socialnih inovacij na okoljskem in prostorskem področju.

Razpisi za nevladne organizacije so sicer le eden od mehanizmov sistemske podpore urejanju prostora od spodaj navzgor, s strani nevladnih organizacij in neformalnih pobud.

Več mehanizmov in pobudo Mreže za prostor si lahko preberete TUKAJ.

Letna poročila o digitalnem napredku evropskih držav v letu 2021 6/3

Evropska komisija je v okviru programa Interoperabilna Evropa objavila Biltene o stanju digitalnih javnih uprav držav članic EU v letu 2021, v katerih so zajeta letna poročila o digitalnem napredku evropskih držav leta 2021. Poročilo Digital Government Factsheets 2021 podaja glavni pregled digitalnih rešitev in informacije o dolgoročnih trendih, ki oblikujejo politično področje javnih storitev v Evropski uniji.

Med dosežki v slovenski javni upravi so v letu 2021 izpostavljena sledeča področja:

  • Politične komunikacije: Nova strategija, Digitalna Slovenija 2030;
  • Zakonodaja: Slovenija nadaljuje pripravo novega zakona na področju elektronske identifikacije in skrbniških storitev, ki bo nacionalno zakonodajo uskladil z novo Uredbo (EU) št. 910/2014 (Uredba eIDAS);
  • Upravljanje: Slovenija je aprila 2021 ustanovila Strateški svet za digitalizacijo kot svetovalno telo predsednika vlade, ki dopolnjuje Svet za razvoj informatike v javni upravi in bosta skupaj tvorila močan strateški okvir za digitalizacijo;
  • Infrastruktura: Januarja 2020 je bila na poslovnem portalu SPOT uvedena nova funkcionalnost »elektronska bolniška odsotnost«, ki je bistveno zmanjšala administrativno breme.

 

Poročilo o Sloveniji lahko najdete TUKAJ. Dostopni pa so tudi grafični prikazi o napredku Slovenije..

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.