Vlada je izdala spremenjeno Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
S spremembami in dopolnitvami se uredba usklajuje z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in Zakonom o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19. V uredbi se tako spreminjajo nekatere šifre, ki se uporabljajo pri izplačilu plač in pri poročanju podatkov v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP).
Uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vlada izdala Odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanja ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2022
Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije, 20. člena Zakona o financiranju občin in 10. člena Uredbe o določitvi podrobnejših namenov porabe in meril za izračun višine sredstev, ki pripadajo posameznim občinam oziroma občinskim samoupravnim narodnim skupnostim je Vlada Republike Slovenije izdala Odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanja ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti v letu 2022. ZFO-1 v tretjem odstavku 20. člena določa, da se občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, oziroma narodnim skupnostim v teh občinah, za vsako proračunsko leto zagotovijo sredstva v višini 0,15 % skupne primerne porabe občin. V letu 2022 ob višini povprečnine 645,20 evra znaša 0,15 % skupne primerne porabe občin oziroma obseg z odločbo zagotovljenih sredstev 1.987.312,00 evra. Z odločbo zagotovljena sredstva se bodo Mestni občini Koper in Občinam Ankaran, Izola, Piran, Lendava, Moravske Toplice, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci ter Madžarski samoupravni narodni skupnosti Občine Šalovci, ki je podala zahtevo za neposredno financiranje, nakazala v roku desetih delovnih dni po vročitvi odločbe.
Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022
Vlada Republike Slovenije je sprejela Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022.
V skladu s Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) s sredstvi proračunskega sklada za gozdove (v nadaljnjem besedilu: Gozdni sklad) na podlagi letnega programa porabe sredstev, ki ga na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejme Vlada Republike Slovenije. upravlja in z njimi razpolaga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V Programu porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022 se načrtuje višina prihodkov iz naslova razpolaganja z državnimi gozdovi, naslova letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov, ki ga družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. plačuje Republiki Sloveniji v višini 20 % od prihodkov od prodaje lesa iz državnih gozdov ter iz naslova koncesijske dajatve, ki jo plačujejo koncesionarji na podlagi še obstoječih koncesijskih pogodb. Del skupno razpoložljivih sredstev v Programu porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022 predstavljajo tudi prenesena neporabljena sredstva Gozdnega sklada iz preteklega leta.
Načrtovan skupen obseg porabe sredstev Gozdnega sklada za leto 2022 znaša 20.284.621,77 EUR. Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022 načrtuje razdelitev teh sredstev po posameznih namenih, kot jih določa ZGGLRS.
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o karti regionalne pomoči za 2022–2027
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o karti regionalne pomoči za 2022–2027, ki upoštevaje Sklep Evropske komisije, določa seznam območij »a« in »c« v Republiki Sloveniji, ki so upravičena do regionalne državne pomoči, in intenzivnosti pomoči na posameznih upravičenih območjih.
Regionalna državna pomoč je vrsta državne pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja prikrajšanih regij v EU. Skladno s pravili EU se regionalna pomoč lahko dodeli le na območjih, ki izkazujejo razvojni zaostanek ali so razvojno prikrajšana in so določena na karti regionalne pomoči, ki jo potrdi Evropska komisija.
V karta regionalne pomoči za Slovenijo za obdobje 2022-2027 je kot območje »a« določeno celotno ozemlje kohezijske regije NUTS2 Vzhodna Slovenija; kot območje »c« pa del ozemlja kohezijske regije NUTS2 Zahodna Slovenija, tako da vključuje: celotno območje statistične regije Goriška, območje statistične regije Gorenjska brez Mestne občine Kranj, območje statistične regije Obalno-kraška brez Mestne občine Koper in Občine Ankaran, del območja statistične regije Osrednjeslovenska, ki zajema občine Dobrepolje, Velike Lašče, Ig, Borovnica in Šmartno pri Litiji.
Najvišja intenzivnost regionalne pomoči za naložbe za velika podjetja lahko znaša na območjih »a« 30 %, na območjih »c« pa 15 %, razen na upravičenih območjih Obalno-kraške statistične regije, kjer lahko intenzivnost pomoči znaša do 25 %. Na celotnem območju regionalne karte se lahko intenzivnost pomoči poveča za 20 odstotnih točk za mala in za 10 odstotnih točk za srednje velika podjetja.
Vlada izdala Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19
Vlada Republike Slovenije v Odloku o spremembah in dopolnitvi predlaga spremembe druge, tretje in četrte alineje 2. člena Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: odlok).
S spremembami izjema od napotitve v karanteno na domu velja tudi za zaposlene v kritični infrastrukturi (sektor energetike, sektor prometa, sektor prehrane, sektor preskrbe s pitno vodo, sektor zdravstva, sektor financ, sektor varovanja okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov), Policiji in dejavnosti obrambe. Omogoča se dokazovanje prebolevnosti tudi z dokazilom o pozitivnem rezultatu hitrega antigenskega testa. V drugi alineji 2. člena odloka se določi, da mora za izjemo od karantene od pozitivnega rezultata testa PCR ali testa HAG miniti manj kot 45 dni. V tretji alineji se pri izjemi prebolevnikov, ki so tudi cepljeni, pri dokazovanju prebolevnosti poleg testa PCR določi tudi možnost dokazovanja s testom HAG ter črta besedilo, ki določa, da mora biti pozitiven rezultat na virus SARS-CoV-2 starejši od deset dni. Spremembe sledijo spremenjenemu protokolu testiranja na virus SARS-CoV-2 kot odzivu na lastnosti različice omikron.
Kot izjeme od karantene na domu se dodaja tudi vse osebe, ki so zaposlene ali delo opravljajo na drugi pravni podlagi v sektorjih kritične infrastrukture, Policiji ali dejavnosti obrambe, pod pogojem, da v obdobju sedmih dni od visoko tveganega stika s povzročiteljem COVID-19 vsakodnevno opravijo presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom ali testom HAG za samotestiranje na SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: test HAG za samotestiranje) na delovnem mestu in uporabljajo zaščitno masko tipa FFP2.
(Vir: Vlada RS, NJ)