Skupnost občin Slovenije je Ministrstvo za finance pozvala k zagotovitvi povprečnine v višini zakonskih nalog občin. V jesenskih mesecih 2021 se je namreč začel trend rasti cen energentov, ki se tudi v začetku leta 2022 ne zaustavlja. Višje cene ogrevanja in elektrike že vplivajo na rast cen hrane, prevoznih stroškov, vzdrževanja, ob tem so v preteklem letu očitno poskočili tudi stroški nabave gradbenih materialov. V zadnjih tednih se na Skupnost občin Slovenije obračajo številne občine članice, ki opozarjajo na zahteve institucij, organizacij, ki jih občine financirajo, po višjih transferjih na podlagi povišanja cen vsega prej navedenega.

Občine opozarjajo, da kljub pridobljenim višjim sredstvom iz naslova povprečnine, ta hitro kopnijo in da bodo občine morale, če se bo nadaljeval trend zadnjih nekaj mesecev, v nekaj mesecih ponovno posegati v sredstva, ki so namenjena investicijam oziroma razvojnim prebojem občin.

Zato je Skupnost občin Slovenije ministrstvo pozvala, da se povprečnina občinam za leti 2022 in 2023 določi na novo. Skupnost občin Slovenije je predlagala tudi, da se v najkrajšem času sestanejo pristojni na Vladi RS ter predstavnice in predstavniki vseh reprezentativnih skupnosti občin ter se dogovorijo za novo višino povprečnine.

Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije, 20. člena Zakona o financiranju občin  in 10. člena Uredbe o določitvi podrobnejših namenov porabe in meril za izračun višine sredstev, ki pripadajo posameznim občinam oziroma občinskim samoupravnim narodnim skupnostim je Vlada Republike Slovenije na 133. redni seji  izdala Odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanja ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti v letu 2022.

ZFO-1 v tretjem odstavku 20. člena določa, da se občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, oziroma narodnim skupnostim v teh občinah, za vsako proračunsko leto zagotovijo sredstva v višini 0,15 % skupne primerne porabe občin.

V letu 2022 ob višini povprečnine 645,20 evra znaša 0,15 % skupne primerne porabe občin oziroma obseg z odločbo zagotovljenih sredstev 1.987.312,00 evra. Z odločbo zagotovljena sredstva se bodo Mestni občini Koper in Občinam Ankaran, Izola, Piran, Lendava, Moravske Toplice, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci ter Madžarski samoupravni narodni skupnosti Občine Šalovci, ki je podala zahtevo za neposredno financiranje, nakazala v roku desetih delovnih dni po vročitvi odločbe.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo Navodilo za pripravo zahtevka za pokritje izpada plačil staršev zaradi odsotnosti otrok zaradi karantene za mesec december 2021 in januar 2022.

V skladu z 102. členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 so starši, katerih otroci ne obiskujejo vrtca zaradi odrejene karantene, za dneve odsotnosti otroka iz vrtca oproščeni plačila za vrtec. Staršem se oprostitev plačila za vrtec prizna na podlagi izdane odločbe NIJZ o odrejeni karanteni oziroma drugega ustreznega dokazila, ki izkazuje odrejeno karanteno ali izolacijo otroka zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2. Pokritje sredstev iz naslova izpada plačil staršev za javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo uveljavlja občina ustanoviteljica oziroma občina koncedentka, ki je zasebnemu vrtcu podelila koncesijo za vse vključene otroke v vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča otrok.

Povračilo lahko zahtevate z zahtevkom, ki ga najdete na povezavi TUKAJ, in ga posredujete Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Celotno besedilo Navodila lahko preberete na povezavi TUKAJ.

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki ga bo v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije poslala po nujnem postopku.

Vlada z zakonom ureja pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, zlasti pa energetsko intenzivnim podjetjem, ki so utrpela največjo škodo zaradi povišanja cen energentov. V ta namen zagotavlja 70 milijonov evrov.

Upravičenci do pomoči so pravne ali fizične osebe, ki v Sloveniji od 1. decembra 2021 opravljajo gospodarsko dejavnost, imajo vsaj pet zaposlenih in so imele v strukturi poslovnih odhodkov v letu 2019 vsaj 5 % stroškov energije in hkrati vsaj 10.000 evrov stroškov za ta namen. V kolikor te pravne in fizične osebe niso bile v omenjenem poslovnem letu v težavah in jim bodo stroški za energijo v letu 2022 v primerjavi z lanskim letom narasli za več kot 30 %, bodo lahko preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije zaprosile za državno pomoč. Izjavo bo potrebno predložiti do konca marca, pomoč pa bo izplačana v enkratnem znesku do 20. aprila 2022.

Če bo upravičenec naknadno ugotovil, da je zahteval previsok znesek, bo o tem obvestil Finančno upravo Republike Slovenije do 31. januarja 2023 in vrnil sredstva, nad čemer bo nadzor izvajala Finančna uprava. Višina pomoči ne bo smela presegati 60 % nastale škode zaradi povišanja cen energentov.

Zaradi izboljšanja socialne varnosti ranljivih skupin se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov za namen odprave posledic povečanja cen energentov

Upravičenci:

• upokojenci, katerih prejemek je za mesec december 2021 znašal 1000 evrov ali manj,
• upravičenci do nadomestila za invalidnost za mesec december 2021 po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,
• prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za mesec december 2021,
• upravičenci do otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda za mesec december 2021,
• upravičenci do dodatka za veliko družino za leto 2021,
• rejniki, ki so imeli v decembru 2021 sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.

Do  solidarnostnega dodatka so upravičenci upravičeni le enkrat. Upravičenci, ki so upravičeni do dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok za leto 2021, so poleg dodatka v višini 150 evrov, upravičeni do dodatnega dodatka v višini 50 evrov.

Enkraten solidarnostni dodatek se izplača najkasneje do 15. aprila 2022, sredstva pa se zagotovijo iz Sklada za podnebne spremembe.

Začasna oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za gospodinjske odjemalce in za odjemalce na NN brez merjenja moči

S tem zakonom se začasno določi oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije. Ukrep velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.

Znižanje omrežnine za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo ter donosnost distribucijskega operaterja
Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine se znižajo na nič. Ukrep velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.

Izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina

Etažni lastniki posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki svoja stanovanja ogrevajo s toploto iz skupnih kurilnic na zemeljski plin za eno ali več večstanovanjskih stavb, pri čemer so gospodinjski odjemalci solastniki skupnih kotlovnic za eno ali več večstanovanjskih stavb, imajo pri nakupu plina za te skupne kurilnice vse pravice v zvezi z nakupnimi pogoji zemeljskega plina, kot jih imajo gospodinjski odjemalci zemeljskega plina, ki kupujejo zemeljski plin za svojo lastno rabo. Etažni lastniki pravic ne morejo uveljavljati individualno, temveč skupaj na skupnem odjemnem mestu.

Ukrep velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2023.

Vlada je izdala spremenjeno Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

S spremembami in dopolnitvami se uredba usklajuje z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in Zakonom o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19. V uredbi se tako spreminjajo nekatere šifre, ki se uporabljajo pri izplačilu plač in pri poročanju podatkov v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP).

Uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vlada izdala Odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanja ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2022

Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije, 20. člena Zakona o financiranju občin  in 10. člena Uredbe o določitvi podrobnejših namenov porabe in meril za izračun višine sredstev, ki pripadajo posameznim občinam oziroma občinskim samoupravnim narodnim skupnostim je Vlada Republike Slovenije izdala Odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanja ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti v letu 2022. ZFO-1 v tretjem odstavku 20. člena določa, da se občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, oziroma narodnim skupnostim v teh občinah, za vsako proračunsko leto zagotovijo sredstva v višini 0,15 % skupne primerne porabe občin. V letu 2022 ob višini povprečnine 645,20 evra znaša 0,15 % skupne primerne porabe občin oziroma obseg z odločbo zagotovljenih sredstev 1.987.312,00 evra. Z odločbo zagotovljena sredstva se bodo Mestni občini Koper in Občinam Ankaran, Izola, Piran, Lendava, Moravske Toplice, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci ter Madžarski samoupravni narodni skupnosti Občine Šalovci, ki je podala zahtevo za neposredno financiranje, nakazala v roku desetih delovnih dni po vročitvi odločbe.

Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022

Vlada Republike Slovenije je sprejela Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022.

V skladu s Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) s sredstvi proračunskega sklada za gozdove (v nadaljnjem besedilu: Gozdni sklad) na podlagi letnega programa porabe sredstev, ki ga na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejme Vlada Republike Slovenije. upravlja in z njimi razpolaga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V Programu porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022 se načrtuje višina prihodkov iz naslova razpolaganja z državnimi gozdovi, naslova letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov, ki ga družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. plačuje Republiki Sloveniji v višini 20 % od prihodkov od prodaje lesa iz državnih gozdov ter iz naslova koncesijske dajatve, ki jo plačujejo koncesionarji na podlagi še obstoječih koncesijskih pogodb. Del skupno razpoložljivih sredstev v Programu porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022 predstavljajo tudi prenesena neporabljena sredstva Gozdnega sklada iz preteklega leta.

Načrtovan skupen obseg porabe sredstev Gozdnega sklada za leto 2022 znaša 20.284.621,77 EUR. Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2022 načrtuje razdelitev teh sredstev po posameznih namenih, kot jih določa ZGGLRS.

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o karti regionalne pomoči za 2022–2027

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o karti regionalne pomoči za 2022–2027, ki upoštevaje Sklep Evropske komisije, določa seznam območij »a« in »c« v Republiki Sloveniji, ki so upravičena do regionalne državne pomoči, in intenzivnosti pomoči na posameznih upravičenih območjih.

Regionalna državna pomoč je vrsta državne pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja  prikrajšanih regij v EU. Skladno s pravili EU se regionalna pomoč lahko dodeli le na območjih, ki izkazujejo razvojni zaostanek ali so razvojno prikrajšana in so določena na karti regionalne pomoči, ki jo potrdi Evropska komisija.

V karta regionalne pomoči za Slovenijo za obdobje 2022-2027 je kot območje »a« določeno celotno ozemlje kohezijske regije NUTS2 Vzhodna Slovenija; kot območje »c« pa del ozemlja kohezijske regije NUTS2 Zahodna Slovenija, tako da vključuje: celotno območje statistične regije Goriška, območje statistične regije Gorenjska brez Mestne občine Kranj, območje statistične regije Obalno-kraška brez Mestne občine Koper in Občine Ankaran, del območja statistične regije Osrednjeslovenska, ki zajema občine Dobrepolje, Velike Lašče, Ig, Borovnica in Šmartno pri Litiji.

Najvišja intenzivnost regionalne pomoči za naložbe za velika podjetja lahko znaša na območjih »a« 30 %, na območjih »c« pa 15 %, razen na upravičenih območjih Obalno-kraške statistične regije, kjer lahko intenzivnost pomoči znaša do 25 %. Na celotnem območju regionalne karte se lahko intenzivnost pomoči poveča za 20 odstotnih točk za mala in za 10 odstotnih točk za srednje velika podjetja.

Vlada izdala Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 

Vlada Republike Slovenije v Odloku o spremembah in dopolnitvi predlaga spremembe druge, tretje in četrte alineje 2. člena Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: odlok).

S spremembami izjema od napotitve v karanteno na domu velja tudi za zaposlene v kritični infrastrukturi (sektor energetike, sektor prometa, sektor prehrane, sektor preskrbe s pitno vodo, sektor zdravstva, sektor financ, sektor varovanja okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov), Policiji in dejavnosti obrambe. Omogoča se dokazovanje prebolevnosti tudi z dokazilom o pozitivnem rezultatu hitrega antigenskega testa. V drugi alineji 2. člena odloka se določi, da mora za izjemo od karantene od pozitivnega rezultata testa PCR ali testa HAG miniti manj kot 45 dni. V tretji alineji se pri izjemi prebolevnikov, ki so tudi cepljeni, pri dokazovanju prebolevnosti poleg testa PCR določi tudi možnost dokazovanja s testom HAG ter črta besedilo, ki določa, da mora biti pozitiven rezultat na virus SARS-CoV-2 starejši od deset dni. Spremembe sledijo spremenjenemu protokolu testiranja na virus SARS-CoV-2 kot odzivu na lastnosti različice omikron.

Kot izjeme od karantene na domu se dodaja tudi vse osebe, ki so zaposlene ali delo opravljajo na drugi pravni podlagi v sektorjih kritične infrastrukture, Policiji ali dejavnosti obrambe, pod pogojem, da v obdobju sedmih dni od visoko tveganega stika s povzročiteljem COVID-19 vsakodnevno opravijo presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom ali testom HAG za samotestiranje na SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: test HAG za samotestiranje) na delovnem mestu in uporabljajo zaščitno masko tipa FFP2.

(Vir: Vlada RS, NJ)

S 1. februarjem 2022 se uveljavlja omejitev veljavnosti digitalnega covidnega potrdila o cepljenju na 270 dni, in sicer:

• cepljeni s poživitvenim odmerkom imajo neomejeno veljavno potrdilo. To so potrdila 3/3 in 2/1. Kot cepivo poživitvenega odmerka se upošteva samo mRNA cepivo (BionTech/Pfizer ali Moderna). Do danes se je s poživitvenim odmerkom cepilo 587.000 ljudi. Veljavnost digitalnih covidnih potrdil za otroke od 6 do 18 leta ni omejena;
• digitalno covidno potrdilo prebivalcev, ki so polno cepljeni (cepljeni z obema odmerkoma, vendar brez tretjega, poživitvenega odmerka) velja 270 dni od zadnjega cepljenja. To so potrdila 1/1 in 2/2. To pomeni, da morajo vsi, ki so se polno cepili do 1. maja 2021, prejeti tretji, poživitveni odmerek cepiva, da bi koda QR na njihovem PCT potrdilu veljala še naprej.

Cepljenim s prvim odmerkom cepiva se v 180 dneh po prebolevnosti prizna polna cepljenost že po enem odmerku cepiva.

Ker je Slovenija glede pravil za izdajo potrdila EU vezana na uredbo Evropske unije, se prebolevnost v povezavi s cepljenjem v kombinaciji, ki omogoča neomejeno veljavnost, prizna le v zaporedju, da je oseba najprej prebolela, nato bila pravočasno cepljena s prvim odmerkom cepiva in nato pa še z drugim odmerkom (P + C + C).

Za potrditev okužbe s SARS-CoV-2 bo od torka, 1. februarja 2022, dovolj pozitivni izvid hitrega antigenskega testa (HAG), PCR testiranje pa bo možno samo na podlagi napotila zdravnika.

Slovenija s 1. februarjem 2022 uvaja tudi slovensko covidno potrdilo o pozitivnem rezultatu hitrega testa (HAG).

Razlika med potrdilom Evropske unije in novim slovenskim covidnim potrdilom je ta, da covidno potrdilo EU začne veljati enajsti dan po potrditvi pozitivnega rezultata hitrega testa (HAG), medtem ko bo slovensko covidno potrdilo začelo veljati sedmi dan ali enajsti dan za osebe, ki izolacije niso skrajšale. Slovensko covidno potrdilo bo veljalo samo v Sloveniji.

Slovensko covidno potrdilo ne bo veljalo v drugih državah in ne bo veljalo za prehod državne meje.

Slovensko covidno potrdilo bo opremljeno s QR kodo, glede podatkov pa je enako digitalnemu covidnemu potrdilu EU o testiranju s hitrim testom (HAG), s to razliko, da bo na slovenskem potrdilu izpisano, da je bil rezultat hitrega testa pozitiven. Slovensko covidno potrdilo se bo preverjalo z isto aplikacijo kot covidna potrdila EU.

(Vir: Vlada RS, NJ)

Vlada RS namenja 70 milijonov evrov za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu zaradi višjih cen energentov

V Uradnem listu RS št. 209/2021 je objavljen Javni razpis za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti. Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev je 48.823.529,41 EUR. Namen javnega razpisa je krepitev odpornosti slovenskega turizma, kakovostno in trajnostno preoblikovanje turizma in znižanje sezonalizacije za dvig konkurenčnosti in dodane vrednosti v turizmu.

Cilji javnega razpisa so krepitev odpornosti nosilnega turističnega produkta ‘počitnice v gorah in outdoor’ z nadgradnjo in prestrukturiranjem slovenskih gorskih centrov v celoletna gorska središča za aktivni oddih, dvig števila nastanitvenih kapacitet višje kakovosti, skladnih s strateškimi usmeritvami slovenskega turizma (trajnost, butičnost, avtentičnost itd.) z namenom dviga kakovosti storitev in dvig dodane vrednosti in prilivov iz naslova izvoza potovanj.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dveh sklopov investicij, in sicer:

Sklop A: nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča za aktivni oddih z vlaganji v žičniško in drugo infrastrukturo za outdoor aktivnosti, ki niso vezane izključno na zimsko sezono, z namenom dviga dodane vrednosti in vplivom na povečanje prihodkov turističnih destinacij in podjetij ter

Sklop B: izgradnja in/ali obnova nastanitvenih kapacitet višje kakovosti, in sicer hotelov, motelov, penzionov in gostišč, ki bodo po zaključeni operaciji imeli vsaj 15 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije vsaj 3*; kampov in glampingov kategorije vsaj 4*.

Na Sklop A se lahko prijavijo tudi lokalne skupnosti ali drugi javni subjekti (npr.: javni zavodi …), ki so upravljalci večjih slovenskih smučišč, kot izhaja iz evidence Ministrstva za infrastrukturo, ki je vzpostavljena na podlagi Zakona o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 44/16).

Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev je 48.823.529,41 EUR, od tega je za sklop A predvideno 30.000.000,00 EUR, za sklop B pa 18.823.529,41 EUR. Načrtovana vrednost investicije (upravičeni in neupravičeni stroški) brez DDV mora znašati najmanj 2 mio EUR za sklop A in najmanj 500.000 EUR za sklop B.

Rok za oddajo vlog je 10. 2. 2022. Javni razpis je dostopen TUKAJ.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 26. novembra, v Uradnem listu objavilo javni razpis za podporo projektom sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) v okviru pobude LEADER. Skupna vrednost javnega razpisa je okvirno 4,2 milijona evrov. Vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 20. decembra 2021 do vključno 14. februarja 2022, do 15. ure.

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova podukrepa 19.3 »Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine«, ki je eden izmed podukrepov v okviru pobude LEADER. Podpora je namenjena sofinanciranju aktivnosti v projektih sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) znotraj Republike Slovenije, podpira pa se tudi sodelovanje s partnerji iz tujih držav.

Podrobnejše informacije najdete TUKAJ.

Namen tega natečaja, ki je bil zasnovan za spodbujanje in nagrajevanje zavezanosti mest v EU trajnostnemu razvoju, je prepoznati pobude mest in ambicije po pomembnih spremembah. Nagrade so odprte za mesta: nagrada Zelena prestolnica Evrope je namenjena mestom z več kot 100 000 prebivalci, evropska nagrada Zeleni list pa vsem mestom z 20 000 do 99 999 prebivalci.

Prijave so možne do 25. marca 2022 s prijavnico, ki je TUKAJ.

Več o samem projektu si lahko preberete na tej POVEZAVI.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 21. 1. 2022 v Uradnem listu objavilo 8. javni razpis v okviru podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih bo 8.932.207,66 evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Predmet javnega razpisa je podpora mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Upravičenci za podporo so mladi kmetje, stari od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost. Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči, izplača se v dveh obrokih.

Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 14. 2. 2022 do vključno 31. 3. 2022, do 14. ure.

Podrobnejše informacije o razpisu najdete TUKAJ.

Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi Uredbe o izvajanju Uredbe EU o mehanizmu za okrevanje in odpornost objavlja dva javna razpisa: »Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2000 populacijskih enot (PE)« in »Investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10.000 prebivalcev«. Predmet prvega javnega razpisa so izgradnje energetsko učinkovitih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Prvi rok za odpiranje je 3. februar 2022, do porabe sredstev za razpis oziroma najkasneje do 31. decembra 2023.  Predmet drugega javnega razpisa so naložbe za izboljšanje gospodarjenja in manjšanje vodnih izgub pri sistemih s pitno vodo. Prvi rok za odpiranje je 1. februar 2022, do porabe sredstev za razpis oziroma najkasneje do 31. decembra 2023.  Cilj razpisa je zagotoviti učinkovit sistem upravljanja z vodo s poudarkom na rabi vode ter izboljšati dostop do pitne vode in izgraditi manjkajoče vodovodne sisteme, ki oskrbujejo pod 10.000 prebivalcev na območjih poselitve, kjer je predpisana javna oskrba s pitno vodo, vendar pa ta še ni zagotovljena.

Pričakuje se, da bo 90 % trenutno obstoječega stavbnega fonda še vedno obratovalo leta 2050, v letu, v katerem želijo številna mesta doseči ogljično nevtralnost. Vzpostavljene so evropske politike in zakonodaja za pospeševanje dekarbonizacije v gradbenem sektorju, vendar se začne s stanjem, ko prenova le zmerno prispeva (0,4 do 1,2 % stavb na leto). Da bi dosegli naše podnebne cilje, je treba pospešiti obnovo v Evropi, dvigniti veliko več obstoječih stavb na optimalno raven učinkovitosti in povečati samoporabo obnovljive energije. Vse več mest, regij in drugih lastnikov večjih portfeljev stavb želi v svojih stavbah doseči 100-odstotno oskrbo z obnovljivo energijo (OVE).  Objavljen je mednarodni razpis za sofinanciranje razvoja novih rešitev s katerimi bo omogočena energetska samooskrba stavb iz OVE.

Razpis se izvaja v okviru projekta procuRE (Pre-commercial Procurement of Breakthrough Solutions for 100% Renewable Energy Supply in Buildings) pod programom obzorje 2020. Predkomercialno javno naročilo je namenjeno razvoju aplikativnih rešitev s katerimi bo zagotovljena 100% samooskrba z energijo iz obnovljivih virov v obstoječih javnih stavbah. Rešitve bodo razvite s strani ponudnikov v večstopenjskem postopku, najboljše od njih pa bodo vzpostavljene na izbranih demonstracijskih pilotnih stavbah v Nemčiji – Nürnberg, na Portugalskem – Vila Nova de Gaia, v Sloveniji – Velenje, Španiji – Barcelona, Turčiji –  Istanbul in Izraelu – Eilat. V sklopu razpisa je zagotovljenih 7,68 milijona EUR nepovratnih sredstev, dolgoročni cilj pa je uporaba razvitih pristopov oz. »paketov za prenovo« pri energetski prenovi večjega števila stavb obstoječega fonda. Javnim subjektom v vlogi upravljalcev stavb se prav tako ponuja možnost, da na projektu sodelujejo kot strateški partnerji, tj. predstavniki končnih uporabnikov razvitih pristopov in sistemov. Strateški partnerji pridobijo možnost neposrednega sodelovanja s skupino naročnikov ter aktivnega delovanja v procesu PCP.

Za več informacij obiščite spletno stran projekta na tej POVEZAVI.

Vabilo občinam k sodelovanju pri projektu, namenjenemu razvoju in testiranju učinkovitih načinov za povečanje podnebne odpornosti v naseljih. Osredotočenost projekta LOCALIENCE je zato na razvijanju odpornosti na lokalni ravni na grožnje, ki jih predstavljajo ekstremni hidrometeorološki dogodki, ki so posledica podnebnih sprememb, vključno z razvojem zmogljivosti zainteresiranih strani ter ciljnim ozaveščanjem, senzibilizacijo in vključevanjem prizadetega prebivalstva.

Splošni cilj LOCALIENCE je razviti zmogljivosti občin in lokalnih skupnosti za odzivanje na nesreče, predvsem z razvojem znanja in metod hitrega odzivanja na ekstremne vremenske dogodke, ki jih povzročajo podnebne spremembe, učinkovito obvladovanje učinkov takšnih dogodkov in širjenje rešitev, ki podpirajo podnebno odpornost na lokalni ravni ter obnova biotske raznovrstnosti srednjeevropskih naselij.

Program Interreg Srednja Evropa 2021-2027 je program financiranja Evropske unije, ki spodbuja mednacionalno sodelovanje zunaj meja v srednji Evropi.

Predviden proračun projekta je približno 2 milijona EUR, s partnerskimi proračuni v razponu od 100.000 do 220.000 EUR.

Predvideno trajanje projekta je 36 mesecev z začetkom v začetku leta 2023. Rok za oddajo vloge je 23. februar 2022.

V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v projektu LOCALIENCE, se obrnite na razvojno ekipo madžarskega Ministrstva za notranje zadeve, ki vam bo posredovala dodatne informacije. Svoje povpraševanje naslovite na oba spodnja kontakta:

• Eszter Laib, projektni manager (laib@bm.gov.hu) in
• Lóránt Deme, svetovalec za razvojne projekte (deme@grantseurope.eu, +36 30 200 9837

Več informacij si lahko preberete TUKAJ.

Sklad je v petek, 31. 12. 2021 v Uradnem listu RS, objavil sledeče:

1. Drugi javni razpis – posojila za investicijske projekte v gospodarstvu – B1
2. Drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1
3. Drugi javni razpis za pred-financiranje projektov neprofitnih in profitnih organizacij – PF1, PF3, ANS

Posojila za občine – C1

Drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1

• Razpisana sredstva:       6.274.418 EUR
• Upravičeni vlagatelji:    Občine v Republiki Sloveniji
• Upravičeni stroški:        Upravičeni stroški, ki lahko nastanejo od 1.1.2020 naprej in se nanašajo na: Nakup objektov javne infrastrukture, Gradnja objektov javne infrastrukture, Adaptacija in rekonstrukcija objektov javne infrastrukture, Nova oprema, Novi delovni stroji, Prevozna sredstva.
• Višina zaprošenega zneska:  min. 40.000,00 EUR, max. 4.000.000,00 EUR.
• Rok oddaje vloge:         Vlagatelj vlogo odda v obdobju odprtega razpisnega roka, in sicer od 17.1.2022 do 28.03.2022 oziroma do porabe sredstev.

Več o javnem razpisu in razpisni dokumentaciji si lahko preberete TUKAJ.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je objavil informacije, ki bi občinam lahko bile v pomoč v zvezi z urejanjem in zagotavljanjem javnih najemnih stanovanjskih enot, stanovanjskih enot za starejše osebe ter nakupom stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

1. Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani sklada na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanjskih-enot-v-letih-2021-in-2022/.

2. Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-stanovanjskih-enot-za-starejse-osebe-v-letih-2021-in-2022/.

Program je odprt do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12.2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

• Programa 1. in 2. sta odprta do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

3. Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2021 in 2022

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS št. 105/2021 z dne 2. 7. 2021 objavil besedilo novega Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo v letih 2021 in 2022. Javni poziv je objavljen tudi na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj-in-zemljisc-za-gradnjo-stanovanj-v-letih-2021-in-2022/.

Sklad z novim javnim pozivom vabi zainteresirane ponudnike (fizične osebe, pravne osebe zasebnega in javnega prava ter lokalne skupnosti) k oddaji zavezujočih ponudb za prodajo skupin stanovanj in stanovanjskih stavb ter zemljišč primernih za izgradnjo stanovanjskih stavb na območju celotne Slovenije. Sklad bo, v obdobju od objave javnega poziva in do porabe razpoložljivih sredstev oziroma do zaprtja javnega poziva, kupoval stanovanja in zemljišča, ki bodo primerna za izvajanje njegovih dejavnosti (oddaje v najem) glede na v pozivu splošno opredeljena merila in ostale pogoje javnega poziva.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

Obveščamo vas, da je preko mednarodne mreže NALAS na voljo brezplačni tečaj  na temo vključevanja ranljivih skupin oz. Mobile Outreach Teams. Tečaj je bil razvit v okviru projekta »Izboljšanje lokalnih zmogljivosti za izvajanje Agende 2030 – SoRI II« in se bo predvidoma pričel v drugem tednu februarja z uvodnim webinarjem. Voditeljica tečaja bo Aleksandra Georgievska.

Tukaj lahko najdete brošuro e-tečaja z več informacijami o njegovi vsebini in strukturi.

Rok za prijavo je 7. februar 2022. Prijavite se lahko tako, da na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si posredujte vaše ime in priimek, občino, naziv delovnega mesta in e-mail za posredovanje spletne povezave.

GURS je na podlagi 10. člena ZMVN-1, ki določa obveznost in način preverjanja modelov vrednotenja, kot organ vrednotenja dolžna preveriti modele vrednotenja vsaki dve leti. GURS je ob preverjanju modelov ugotovil, da modeli, niso več skladni z merili, ki jih določa ZMVN-1, zato jih je dolžan prilagoditi novemu stanju na trgu nepremičnin ter določiti na novo. Pri prvem usklajevanju modelov vrednotenja z občinami v letih 2018 in 2019 je GURS gradiva pošiljal pretežno v fizični obliki, tokrat pa bi želeli gradiva posredovati v prostorske informacijske sisteme občin. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

Obrazec za oddajo soglasja je dostopen na tej POVEZAVI.

Učinkovit ogrevalni sistem, ki izkorišča obnovljive vire energije lahko prinaša stroškovne ugodnosti in vpliva na ugodje bivanja. Poleg tega pa predstavlja tudi dragocen prispevek k zmanjševanju emisij CO₂ in blaženju podnebnih sprememb.

V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta H2020 REPLACE Institut »Jožef Stefan« želi spodbuditi  končne porabnike k zamenjavi starih, neučinkovitih ogrevalnih naprav v hišah, za okolju prijaznejše rešitve. V ta namen je bilo oblikovano orodje “Kalkulator menjave ogrevalnega sistema” s katerim lahko na enem mestu primerjate različne možnosti ogrevalnih sistemov na obnovljive vire energije, ki so najbolj primerni glede na energetsko učinkovitost vašega doma. Spletno orodje pomaga oceniti tudi stroške ogrevanja in okoljske učinke po zamenjavi. Za informativni izračun je potrebno v kalkulator vnesti nekaj osnovnih informacij o stavbi in o obstoječem načinu ogrevanja. Rezultate kalkulatorja lahko tudi izvozite, o vsebini rezultatov pa pogovorite z energetskim svetovalcem.

V želji za krepitev ozaveščenosti med gospodinjstvi je bila oblikovana tudi nalepka “OGREVAMO ZELENO”, ki jo lahko prejme vsak uporabnik trajnostnega ogrevalnega sistema. Nalepka je brezplačna in jo lahko pridobite z vpisom v obrazec. Nalepko prejmete po pošti na vaš naslov.

Če potrebujete dodatne informacije ali imate vprašanja o projektu lahko pišete na e-mail:  h2020replace@ijs.si.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak in predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč sta srečanje na temo ohranjanja okolja sklenila s konkretnim korakom. V podporo ohranjanju biotske raznovrstnosti bo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) podprlo projekt ČZS zasaditve avtohtonih medovitih drevesnih vrst in ostalih rastlin.

Slovenski čebelarji so začeli s svetovno akcijo sajenja medovitih dreves, katerega cilj je v 10 letih v Sloveniji posaditi 2 milijona rastlin, vsako leto 200.000. Minister je izrazil zadovoljstvo, da se k projektu priključi tudi Ministrstvo za okolje in prostor: »V podporo ohranjanju biotske raznovrstnosti bo MOP podprlo projekt ČZS zasaditve avtohtonih medovitih drevesnih vrst in tudi ostalih rastlin v podporo opraševalcem, in sicer na način, da bo sofinanciralo nakup določenega dela sadik lipe, kostanja in drugih vrst dreves ter rastlinja.«

Sicer je Ministrstvo za okolje in prostor v sklopu državnega prostorskega reda lani izdalo novo priporočilo Priporočila Ozelenitev streh in vertikalnih površin. Priporočila obravnavajo umeščanje, načrtovanje in vzdrževanje zelenih površin na objektih, kot so strehe in vertikalne površine. Priporočila na državni ravni podajajo najrazličnejše možnosti uporabe zelenih streh ter vertikalne ozelenitve stavb in gradbenih inženirskih objektov. Ozelenjene fasade stavb z vzpenjavkami in s travo prekrite strehe so nam že znane podobe. Danes so novi predvsem tehnološki pristopi, ki s tehnologijo in materiali omogočajo, da najrazličnejšo vegetacijo namestimo na tiste dele stavb, kjer to do zdaj ni bilo mogoče. Hkrati s takšnimi ozelenitvami dosegamo tudi boljšo izolacijo stavb, posamezne prej neuporabne prostore naredimo bivalne, okolico pa bolj prijetno. Zelene strehe in vertikalne ozelenitve dajejo mestom in drugim urbanim naseljem poseben pečat, saj vplivajo na izgled, oblikovanost in delovanje urbanega prostora, izboljšujejo mikroklimatske razmere v urbanem prostoru, izboljšujejo kakovost bivalnega okolja, so privlačne za prebivalce in obiskovalce mest in naselij ter nudijo življenjski prostor rastlinam in živalim v mestu.

Več o prispevku lahko najdete TUKAJ.

Državni sekretar Anton Harej je obiskal Kras in Brkine, kjer si je ogledal škodo, ki jo na kmetijskih površinah povzročajo divji prašiči. Ta v zadnjem obdobju narašča kljub lanskemu rekordnemu izlovu.

Na terenskem obisku si je državni sekretar Anton Harej pogledal stanje na terenu v vaseh Mihele in Brezovo brdo, kjer se je srečal z lokalnimi kmeti. Ob ogledu stanja na terenu je poudaril, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpravilo vse omejitve lova na divje prašiče v vseh loviščih in loviščih s posebnim namenom v Sloveniji. To se je v preteklem letu zelo dobro poznalo, saj so bili odstreli divjih prašičev višji od povprečja, in sicer so odvzeli okrog 19.350 divjih prašičev; »Žal mi je, da se velik odstrel divjih prašičev na terenu ne pozna, zato je potrebno najti druge rešitve, kot je na primer skupinski odlov«.

K povečanju izlova prašičev pripomorejo ukrepi, ki jih je ministrstvo sprejelo v preteklem letu. »Z zakonom o ukrepih o preprečevanju afriške prašičje kuge smo lovskim družinam omogočili uporabo nočne optike in termo optike, omogočili odlov brez omejitev ter finančno podprli odlov, ki je nad petletnim povprečjem, in sicer 50 evrov za žival moškega in 100 evrov za žival ženskega spola. Prav tako ministrstvo pokrije 50% izplačil škode, če znesek izplačanih odškodnin preseže 50 % letnega prihodka od prodane divjačine in če je lovska družina realizirala letni načrt lovišča. Tako bodo lovskim družinam pomagali pri finančni stabilnosti in pri izplačevanju škod, ki jih povzročijo divje zveri. Ti ukrepi bodo veljali tudi v letu 2022,« je povedal državni sekretar.

Kot enega glavnih razlogov je za takšen obseg škod državni sekretar Anton Harej omenil slab obrod gozdnega drevja v lanskem letu in posledično pomanjkanje hrane za divje prašiče v naravnem okolju. Ta predstavlja močan vir prehranjevanja divjih prašičev, za to so hrano iskali drugje.