Vesele praznike in srečno novo leto 2020!

NOVICE SOS

Dve novi občini članici SOS, Lukovica in Destrnik 1/1

V tem tednu sta v Sekretariat SOS prispeli še dve pristopni izjavi. Za članstvo v Skupnosti občin Slovenije sta se odločila občinska sveta Občine Lukovica in Občine Destrnik.

Občina Lukovica, ki jo zastopa županja mag. Olga Vrankar, leži v osrednji Sloveniji. Obsega 74 km2 (7.488 ha) pretežno hribovitega ozemlja. Geografsko zajema območje Črnega grabna od Prevoj do Trojan. Velika večina ozemlja je poraščena z gozdovi. Le na nekaterih mestih se dolina toliko razširi, da je omogočila razvoj večjih naselij. Na območju občine je januarja 2019 živelo 5.838 prebivalcev v 66 naseljih. Lukovica, občinsko središče, leži ob magistralni cesti Ljubljana-Maribor, kakih 22 km v smeri iz Ljubljane. Pretežno hribovito in z gozdovi poraslo občino Lukovica sestavlja 66 naselij. Obdaja jo 160 km občinskih cest. Občina Lukovica je pobratena občino Amaroni, mestom medu, iz juga Italije. Občina Lukovica hoče postati zanimiva za obrtnike z razvojem manjših novih obrtnih con ob trasi avtoceste. Želijo, da se bo del ljudi, ki bo potoval skozi Črni graben, ustavil pri njih zaradi zanimive ponudbe obrtnikov ali podjetnikov. Zavzemajo se za ekološko čisto in krajem primerno obrt, ki bo skladna z načrtovanim razvojem gostinstva in turizma.

 

Občina Destrnik, ki jo zastopa župan Franc Pukšič, se razprostira med podolžnim sončnim gričevju srednjih Slovenskih goric, med katerimi nekateri hrbti dosegajo višino okoli 400 m (Ojstrovec pri Destrniku 378 m) in plitvih in dolgih dolinah, ki so jih vrezali pritoki Pesnice na eni in Rogoznice na drugi strani le nekaj kilometrov iz Ptuja. Občino sestavlja 17 vasi. Bogatijo jo neokrnjena narava ter drugi dokazi naravne in kulturne dediščine. Ponaša se s svojo značilno veduto, ki jo krasijo šola, športna dvorana, zdravstveni dom,  dom kulture in cerkev. Z naravnimi značilnostmi občine so svoj značaj oblikovali tudi prebivalci občine. Peščeno-ilovnata prst, ki jim je v preteklih letih nemalokrat dala skromne pridelke, jih je oblikovala v ljudi, navajene trdega dela in skromnosti. Destrničani so zelo ponosni ljudje, navezani na svoj dom in na svoje korenine.

Ponovni sestanek delovne skupine za zmanjšanje stroškov delovanja občin 1/2

Dne, 18.12.2019 se je na Ministrstvu za javno upravo sestala delovna skupina za zmanjšanje stroškov delovanja občin. V imenu SOS sta se sestanka udeležili članici omenjene delovne skupine, in sicer Melita Čopar, direktorica OU Občine Krško in Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS.

Pod prvo točko dnevnega reda je delovna skupina obravnavala Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe. Z Zakonom o finančni razbremenitvi občin se plačilo mrliški pregledov, obdukcij ter tehnične pomoči v zvezi z obdukcijo sicer prenaša na državo, vendar je občina še vedno ostaja dolžna zagotavljati mrliško pregledno službo. Glede na navedeno je bilo dogovorjeno, da se pripravijo sistemske spremembe tako, da področje mrško pregledne službe ne bo več v pristojnosti občin. Tako bodo občine tudi administrativno razbremenjene.

Nadalje so prisotni obravnavali Predlog Stanovanjskega zakona, Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju prostora. Za slednjega je bilo s strani predstavnika MOP obveščeno, da bo v januarju 2020 ponovno odprta javna razprava, da so sicer že upoštevali in vključili nekatere pripombe, ki so jih posredovale občine, skupnosti in združenja občin (npr. možnost da tudi drugi izobrazbeni profili opravljajo naloge urbanista), kljub temu pa bo še v času javne razprave sklican sestanek s skupnostjo in združenji občin, kjer bodo predstavniki detajlno pregledali in obravnavali vsak posamezni člen posebej. Tudi glede novega predloga Stanovanjskega zakona se bo v januarju 2020 ponovno odprla javna razprava in bo tudi sklican sestanek glede detajlnega pregleda predloga.

Zadnja točka sestanka je bila obravnava izhodišč za spremembo Zakona o financiranju občin. Predstavniki so našli rešitev, ki bi za občine lahko poenostavila postopke sofinanciranja investicij po 21. in 23. členu, in sicer v obliki evidenčnih projektov. Ministrstvo bo pripravilo predlog spremenjenih členov, ki ga bo v januarju preučila delovna skupina, v februarju pa bodo usklajeni členi posredovani v nadaljnjo proceduro. Glede sofinanciranja občin za uresničevanja pravic romske skupnosti je predlog, da se sredstva dodeljujejo za širši namen za potrebe Romov.

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Pojasnilo MOP in MZI – nekategorizirane ceste 2/1

Na povezavah prilagamo stališči Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za okolje in prostor glede tolmačenja določb Zakona o cestah, Gradbenega zakona in nekategoriziranih cest:

Iz dopisa MZI izhaja, da nekategorizirane ceste ni mogoče smiselno šteti za javno cesto, ker taka cesta ni kategorizirana in ni javno dobro. Zato tudi MOP spreminja svoje stališče glede dokazila o pravici graditi na takšni nekategorizirani cesti (stališče MOP z dne 2.9.2019), torej za gradnjo gospodarske javne infrastrukture v taki cesti soglasje upravljavca ne zadostuje, kar sicer omogoča 3. odstavek 35. člena Gradbenega zakona.

 

Osnutek Leipziške listine, ki nadomešča Amsteramski pakt 2/2

Strateški okvir, v katerem je 3 leta delovalo Partnerstvo za digitalno preobrazbo v okviru Urbane agende za EU, naj bi se spremenil konec leta 2020. Amsterdamski pakt, ki je leta 2016 sprejel Urbano agendo za EU in ki od takrat ureja skupne aktivnosti za razvoj mest v EU, bo nemško predsedovanje v 2. polovici leta 2020 nadomestilo s prenovljeno leipziško listino.

Listina izpostavlja izzive, kot so podnebna kriza, pomanjkanje virov, migracijski tokovi, demografske spremembe, digitalizacija in hitro spreminjajoče se gospodarstvo, ki imajo neposreden vpliv na mesta in občine po vsej Evropi in predlaga priznanje treh dimenzij, kjer imajo mesta in občine moč in vpliv za spremembe, in sicer zeleno mesto, pravično mesto in produktivno mesto. Te tri dimenzije skupaj prispevajo k izgradnji odpornih mest za soočanje s prihajajočimi socialnimi, gospodarskimi in ekološkimi izzivi.

Listina predlaga tudi rešitve za bodoči urbani razvoj, kjer je treba upoštevati tri prostorske ravni, ki so navedene kot:

  • soseščina
  • administrativno ali upravno mesto
  • funkcionalno okolje
Listina govori tudi o opolnomočenju mest in občin za
  • Krepitev upravljavskih sposobnosti mest za zagotavljanje ciljev javnega interesa:
    • sistem upravljanja na več ravneh, ki ponuja upravne okvirne pogoje za vse upravne in politične ravni;
    • ustrezna sredstva, ustvarjena s pomočjo občinskih davkov in pristojbin, ter dodelitve iz nacionalna in regionalna raven;
    • ustrezno usposobljeni zaposleni, da bi lahko sledili prihodnjim izzivom ter tehnološkim in družbenim trendom
    • aktivno urbano prostorsko in poselitveno politiko
    • da so lokalne oblasti sposobne digitalne preobrazbe
    • aktivno javno upravljanje storitev in infrastrukture
  • Zagotavljanje ustreznih politik in financiranje

Občine vabimo, da proučijo trenutno različico leipziške listine – ki je strateški vsebinski dokument (operativni dokument je še v pripravi) in sporočijo svoja stališča ali vprašanja na sasa.kek@skupnostobcin.si, da jih lahko zastopamo v okviru partnerstva ali mednarodnih aktivnostih povezanih na dokončno oblikovanje besedila.

Besedilo osnutka Leipziške listine je dostopno na tej povezavi: 20191122_Draft_LeipzigCharter_v102 (002)

Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi pojava posebno nevarnih bolezni 3.0 2/3

Uprava RS za zaščito in reševanje je ob pomoči Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravila novo verzijo (3.0) Ocene ogroženosti Republike Slovenije zaradi pojava posebno nevarnih bolezni živali. Konceptualno nova verzija ocene sledi predhodnima dvema. Spremembe glede na verzijo 2.0 te ocene so številne, najpomembnejše in najobsežnejše pa so tiste v povezavi s spremenjenim številčnim stanjem posameznih skupin rejnih živali. Natančnejši opis sprememb je naveden na straneh 4 in 5 osnutka ocene.

Novo verzijo (3.0) Ocene ogroženosti Republike Slovenije zaradi pojava posebno nevarnih bolezni živali najdete TUKAJ.

Morebitne predloge in dopolnitve v zvezi z oceno nam posredujte najpozneje do petka, 10. januarja 2020 na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si.

Vlada določila besedilo predloga Zakona o finančni razbremenitvi občin 2/4

Vlada je na 54. redni seji določila besedilo predloga Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku.

S predlaganim zakonom se ureja zmanjšanje stroškov občin za izvajanje z zakonom določenih nalog, zmanjšanje administrativnih postopkov in povečanje nekaterih prihodkov občin. Načeli zakona sta uskladitev nalog z ustavnim načelom, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine, ter načelo racionalnejše porabe javnih sredstev.

ZFRO posega za naslednje zakone: Zakon o upravnih taksah, Zakon o izobraževanju odraslih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o notariatu, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o financiranju občin in Zakon o urejanju trga dela.

Besedilo predloga si lahko preberete TUKAJ.

V skladu z navedenim je možno na predlog zakona podati pripombe na Državni zbor najkasneje do 15.1.2020 (Dopis). Pripombe lahko posredujete tudi na info@skupnostobcin.si do ponedeljka, 13.1.2020.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti žival v vladni proceduri 2/5

Skupnost občin Slovenije vas obvešča, da je v vladni proceduri Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti žival.

V predlogu zakona so opredeljene naslednje poglavitne rešitve:

  • uskladitev z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene: sprememba in dopolnitev Zakona o zaščiti živali in sprejetje novega Pravilnika o pogojih za izvajanje postopkov na živalih;
  • preprečevanje preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi: označitev vseh pasjih mladičev, ki se skotijo v Republiki Sloveniji, že v leglu, do osmega tedna starosti;
  • zagotavljanje dobrobiti psov z rednim nadzorom, ki ga izvajajo veterinarji koncesionarji z letnim pregledom psa;
  • jasnejša določitev pravne podlage za odločanje o nevarnem psu: izdaja odločbe v upravnem postopku, s katero uradni veterinar oziroma druga uradna oseba uprave s pooblastili za odločanje v upravnem postopku ugotovi, da je pes nevaren, in to dejstvo vpiše v centralni register psov. Hkrati se določa pravna podlaga ureditve, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. Ta določba zagotavlja takojšnja izvršljivost odločbe, s čimer se prepreči vnovični ugriz oziroma napadalnost psa;
  • prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna;
  • prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih: če zavetišče zapuščene živali ne odda v 30 dneh od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, se v zavetišču zagotovi nadaljnja oskrba in imetnik zavetišča krije nadaljnje stroške oskrbe živali;
  • označevanje mačk: zmanjšanje stroškov oskrbe zapuščenih mačk v zavetiščih, saj bi bile označene mačke vpisane v centralni register psov in bi imele znanega lastnika.

Vlada RS je decembra 2017 na svoji 161. redni seji že sprejela predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv). Zakonodajni postopek je bil 22.06.2018 s prenehanjem mandatne dobe Državnega zbora končan.

Dne 9.10.2018 je bil nato ponovno objavljen predlog zakona na portalu E-demokracija (pri SOS: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali). V takratnem predlogu je bila z vidika občin predvsem problematična sprememba 31. člena, s katero se je predlagalo podaljšanje roka plačevanja stroškov za zapuščene živali v breme občin iz dosedanjih 30 na 45 dni.

Zadnja verzija predloga zakona podaljšanega roka več ne vsebuje (ohranja se sedanji rok, to je 30 dni). In sicer se ureja plačevanje stroškov za zapuščene živali na način, da se določi rok 30 dni v breme dosedanjega lastnika ali občine, če ni zagotovila zavetišča. Po preteku navedenega roka stroški oskrbe in namestitve zapuščene živali preidejo na zavetišče.

V členu se spreminja tudi določilo glede zaračunavanja stroškov imetnika zavetišča novemu skrbniku. Sedaj je veljalo, da imetnik zavetišča lahko zaračunava novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali (v skladu s cenikom). Po novem pa bi lahko zaračunal pavšalni znesek za delovanje zavetišča v skladu s cenikom.

Hkrati se predlaga novi 31. a člen, ki daje občinam pravno podlago za spodbujanje odgovornega lastništva živali in za sofinanciranje različnih ukrepov (sterilizacija in kastracija) za zmanjševanje števila zapuščenih živali.

Na sledeči povezavi najdete Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti žival s prilogami:

– Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali

– Pravilnik o pogojih za uporabo živali v postopkih

– Pravilnik o preventivnem letnem pregledu psa pri veterinarju

BESEDILO PREDLOGA

POVPRAŠEVANJE

Dvig cen oskrbnega dne za živali v zavetiščih 3/1

S strani ene izmed občin članic smo bili seznanjeni, da so zaznali, da so zavetišča za živali dvignila cene za materialne stroške oskrbe živali na dan (in sicer za primerjavo razlika cene oskrbe mačke na dan med leti 2018 in 2019: iz 3,00 EUR brez DDV na 6,00 EUR brez DDV).Vljudno vas naprošamo za povratno informacijo na spodnja vprašanja:
1. Je pri vas zavetišče za živali sprejelo novi cenik?
2. Če da, od kdaj naprej velja novi cenik?
3. Za koliko % so se cene oskrbnega dne dvignile?

Vaš odgovor nam prosimo posredujte najkasneje do ponedeljka, 6.1.2020 na naslov info@skupnostobcin.si.

Izbor naj družbeno inovativne ideje 3/2

V okviru pilotnih aktivnosti projekta Social(i)Makers smo v prvih korakih procesa družbenega inoviranja v preteklih mesecih raziskovali družbene izzive lokalnega okolja, pri čemer smo sodelovali s predstavniki različnih deležniških skupin. Ko je bilo jasno, kje so izzivi oziroma problemi družbe, smo se lotili iskanja idej za njihovo reševanje, kar smo izvedli v okviru vodenih kreativnih delavnic na Ptuju, v Podlehniku, Mariboru, Slovenski Bistrici in na Jesenicah. Več kot 100 udeležencev je nanizalo takšne in drugače ideje, v nadaljevanju pa vam predstavljamo izbrane 4 ideje in vas vabimo, da glasujete za tisto, ki je po vašem mnenju najbolj zanimiva in uporabna ter najbolje nagovarja družbene izzive.

Glasovanje bo odprto do 8. januarja 2020, ideja z največ glasovi pa bo deležna strokovne podpore pri testiranju oziroma prototipiranju v prihodnjem letu.

Predstavitev idej in glasovanje se nahaja tukaj.

Hvala za vaš glas in prispevek k razvoju družbeno inovativnih idej!

 

26.11. - 26.11. / Zbiramo dobre prakse občin 3/3

V Sekretariatu SOS smo pripravili obrazec za zbiranje dobrih praks občin. Obrazec je oblikovan ob pozivu občinam k podpisu sporazuma za organizacijo dogodkov brez plastike za enkratno uporabo. Občine vabimo, da med seboj podelijo tudi dobre prakse iz drugih področij, kot npr. uvajanje rešitev za pametne vasi in mesta, socialne inovacije, trajnostne turistične rešitve, mobilnost, energetske ali podnebne ukrepe, komunikacijske kampanje in podobno.

Namen te akcije je občinam omogočiti medsebojno izmenjavo dobrih praks in s tem izkoristiti potencial odličnih rešitev, ki jih številni strokovnjaki zaposleni v občinskih upravah in prodorni odločevalci udejanjajo v svojih lokalnih okoljih. Ustvarjamo prostor za promocijo in delitev dobrih praks.

DOGODKI SOS

24.3. / Skupno izvajanje javnih projektov in skupno javno naročanje kot odgovor na izzive, ki čakajo občine v finančni perspektivi 2021-2027 – ODPOVEDANO 4/1

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za javno-zasebno partnerstvo organizira seminar, na katerem se bodo udeleženci seznanili z možnostmi učinkovitega črpanja evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi, in sicer z alternativnimi pristopi za financiranje javne infrastrukture in javnih služb na podlagi skupnega izvajanja javnih projektov in skupnega javnega naročanja.

Seminar bo v torek, 24. marec 2020, s pričetkom ob 10.00 uri v Razstavišču Urban, Grajska ulica 7 v Mariboru.

Vabilo s programom najdete TUKAJ.

3.3. / NOV TERMIN – Opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek v občinah 4/2

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in podjetjem ZUM d.o.o. zaradi izjemnega povpraševanja občin, ponovno organizira posvet na katerem bo predstavljena Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, ki je stopila v veljavo meseca marca 2019 in kako uskladiti veljavne podlage za odmero komunalnega prispevka z novimi predpisi.

Informativni posvet Opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek v občinah bo potekal

v torek, 3. MARCA 2020, s pričetkom ob 10.00 v dvorani Horus Austria trend hotela ( Dunajska cesta 154, Ljubljana ).

VABILO s programom.

27.5. / Odpovedan – Novela ZPVPJN-C, portal eRevizija in aktualna praksa Državne revizijske komisije 4/3

Državni zbor je dne 22. 11. 2019 sprejel novelo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C), s katero se zagotavlja učinkovito pravno varstvo in uvaja sodno varstvo zoper odločitve DKOM, reorganizacija DKOM, presojanje zgolj bistvenih kršitev, ki imajo dejanski vpliv na postopek javnega naročila, določitev roka, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev v primeru uspešnega zahtevka za revizijo.

Poleg predstavitve novele ZPVPJN-C bo mag. Urška Skok Klima, Vodja sektorja za sistem javnega naročanja na Direktoratu za javno naročanje predstavila tudi portal eRevizija in spremembe, ki jih prinaša vzpostavitev portala.

V drugem delu dogodka se bodo udeleženci seznanili z aktualno pravno prakso DKOM, ki jo bo predstavila Milena Basta Trtnik, direktorica podjetja Bonorum d.o.o., strokovnjakinja na področju javnega naročanja, koncesij in javno zasebnega partnerstva.

Seminar bo potekal v sredo, 27. maja 2020, s pričetkom ob 10.00 uri v prostorih M hotela, Derčeva ulica 4, Ljubljana.

Tukaj najdete vabilo s programom.

DOGODKI DRUGIH

22.1./ Konferenca »Nagrajevanje delovne uspešnosti v javnem sektorju« 5/1

Ministrstvo za javno upravo napoveduje enodnevno konferenco z mednarodno udeležbo »Nagrajevanje delovne uspešnosti v javnem sektorju« – Konferenca »Nagrajevanje delovne uspešnosti v javnem sektorju«, ki bo potekala v sredo, 22. januarja 2020.

Napoved konference si lahko ogledate TUKAJ.

Dodatne informacije ter podroben program in uradno vabilo bo MJU posredovalo tekom meseca decembra.

VLADA RS

55. redna seja 6/1

Predlog Zakona o vodah

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah in predlaga, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja določba Sklada za vode, in sicer z vidika namena porabe sredstev tega sklada. Predlagana sprememba omogoča jasnejšo opredelitev, kaj je v zvezi z vodno infrastrukturo mogoče financirati iz Sklada za vode. Predlog zakona omogoča tudi financiranje izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izrednih ukrepov po naravni nesreči, in sicer s ciljem odvrnitve neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. Trenutni sistem financiranja interventnih del oziroma izrednih ukrepov namreč ne omogoča takojšnje zadostne izvedbe potrebnih del za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja.

Dodana je tudi možnost sofinanciranja občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije, odkupa obstoječih zasebnih vodovodov s strani občin zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo in občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije.

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030

Vlada je določila besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (NPVO 2020-2030). Resolucija vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami in celovito obravnava vse dele okolja. Resolucija zlasti, in sicer na podlagi ocene stanja vseh delov okolja, določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev. Kakovostno okolje in hranjena narava sta vrednosti slovenske družbe in stopata v ospredje slovenskih razvojnih ciljev. NPVO 2020-2013 je izdelan z namenom, da se z njim zaradi doseganja okoljske vizije »Ohranjena narava in zdravo okolje v Sloveniji in zunaj nje omogočata kakovostno življenje kakovostno življenje sedanjim in prihodnjim generacijam« opredelijo usmeritve, cilji, naloge in ukrepi deležnikov varstva okolja.

Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin

Vlada je izdala Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin. Na tej podlagi bodo določeni koeficienti razvitosti občin za leti 2020 in 2021. Zakon o financiranju občin (ZFO-1) določa, da razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij občin določi finančno ministrstvo na podlagi metodologije, ki jo določi vlada z uredbo. Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju kazalnikov, določenih v ZFO-1. Z uredbo je določeno, iz katerega leta se upoštevajo kazalniki, način standardizacije kazalnikov in način izračuna koeficienta razvitosti občine.

Koeficient razvitost občine je razmerje med vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini in vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi.

Kazalniki imajo enako težo in se iz njih izračuna aritmetično povprečje, medtem ko so skupine kazalnikov utežene s številom kazalnikov v skupini. Največjo težo ima skupina kazalnikov razvojnih možnosti občine, ki je utežena s štirimi kazalniki. Ostali dve skupini, kazalniki razvitosti občine in kazalniki ogroženosti občine, sta uteženi vsaka s po tremi kazalniki. Koeficient povprečne razvitosti občin v državi je 1,00. Na podlagi te uredbe bodo določeni koeficienti razvitosti občin za leti 2020 in 2021.

Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020-2022

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022. Glavni cilji Programa ukrepov na področju čebelarstva v obdobju 2020–2022 so: ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele, ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji, ohraniti kakovost in varnost medu ter čebeljih pridelkov ter povečati stopnjo samooskrbe z medom.

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (MEDO). V uredbi se zaradi nadgradnje  informacijskega sistema varstva okolja (IJSVO) poročevalski rok iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo podaljša do konca leta 2021.

Uredba MEDO določa upravičene stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in so lahko vključeni v ceno storitev javne službe. Za javno službo oskrba s pitno vodo je vodarina kot del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, določena v 16. členu uredbe MEDO. Med upravičene stroške vključuje tudi stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, pri čemer je prehodna določba določila rok, od katerega se stroški vodnih izgub upoštevajo v ceni vodarine le do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, do takrat pa se v celoti upoštevajo v ceni storitve.

Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba se spreminja v več delih, gre pa predvsem za tehnične oznake oziroma spremembe pri obračunu plač.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030

Vlada je sprejela Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030. V strategiji je poudarjeno, da je bralna pismenost temelj drugim pismenostim. Vizija strategije poudarja, da želimo v Republiki Sloveniji doseči takšno raven bralne pismenosti, ki bo sleherni osebi v Sloveniji omogočala optimalen razvoj sposobnosti za dejavno življenje in delo. Z vzpostavitvijo pogojev za učinkovit napredek na področju bralne pismenosti bomo v Sloveniji tako lažje dosegli gospodarski napredek, izvajali politiko trajnostnega razvoja in krepili socialno kohezijo. Proces vseživljenjskega učenja je na nacionalni ravni možno učinkovito udejanjati le s stalnim razvojem kompetenc na področju bralne pismenosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Strategija predpostavlja pripravo akcijskega načrta. Finančna sredstva za njegovo izvajanje bodo zagotovili na pristojnih ministrstvih, v sodelovanju z vlado, na osnovi predlogov Nacionalnega sveta za bralno pismenost, ki bo poskrbel tudi za umestitev področja bralne pismenosti in bralne kulture v nacionalne strateške dokumente.

Vlada sprejela program financiranja državnega proračuna za 2020

Vlada je danes sprejela Program financiranja proračuna Republike Slovenije za leto 2020, ki predstavlja temeljni operativni dokument za izvajanje financiranja izvrševanja državnega proračuna in transakcij upravljanja z državnim dolgom. Potrebno financiranje za izvrševanje državnega proračuna v prihodnjem letu je predvideno v višini 1.583.178.645,66 evra.

Kvote pravic porabe proračunskih sredstev v prvem trimesečju 2020

Vlada jena današnji seji določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od januarja do marca 2020 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Ministrstvo za finance je v skladu z Zakonom o javnih financah in Pravilnikom o postopkih za izvrševanje državnega proračuna pripravilo predlog obsega proračunske porabe po skupinah neposrednih uporabnikov proračuna oziroma kvote za obdobje od januarja do marca 2020 (prvo trimesečje).

V predlagano kvoto so vključene vse pravice porabe bilance A: integralni odhodki, namenska sredstva, lastne udeležbe ter pravice porabe na proračunskih postavkah EU. Predlagana kvota za prvo trimesečje leta 2020 znaša 2,77 milijarde evrov, kar je 26,8 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprejetega proračuna za leto 2020.

Cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2020

Vlada je določila cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2020, h katerim je Nadzorni svet Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. na 36. seji dne 27. 11. 2019 sprejel pozitivno mnenje. Cenik za leto 2020 je v vseh postavkah objav enak obstoječemu ceniku, ki (z izjemo spremenjene cene za objave, daljše od 100 strani) velja že od 1. julija 2013, po spremembi stopnje DDV.«

Poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za obdobje 2016-2018

Vlada je na današnji seji sprejela dvajseto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2016, 2017 in 2018. V letu 2018 so se državne pomoči drugo leto zapored povečale tako v absolutnem obsegu kot v deležu BDP.

V letu 2018 so se državne pomoči drugo leto zapored povečale tako v absolutnem obsegu kot v deležu BDP. V letu 2018 je bilo izplačanih 481,64 milijona evrov državnih pomoči, kar je za 54,2 milijona evrov ali 12,7 % več kot leta 2017. Državne pomoči so v letu 2018 predstavljale 1,05 % BDP, v letu 2017 pa 0,99 % BDP. Največ državnih pomoči Slovenija namenja za ukrepe varstva okolja in varčevanje z energijo (182,35 milijona evrov ali 37,9 % vseh državnih pomoči v 2018) in za zaposlovanje (102,87 milijona evrov ali 21,4 % vseh državnih pomoči).

Večina državnih pomoči se izplača v obliki subvencij. V letu 2018 so te znašale 343,63 milijona evrov ali 71,3 % vseh državnih pomoči, v obdobju od 2016 – 2018 pa 69,5 %. Sledijo pomoči, ki se dodeljujejo v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost (82,33 milijona evrov ali 17,1 % vseh pomoči v 2018) ter davčnih oprostitev in izjem (43,05 milijona evrov ali 8,9 % vseh državnih pomoči v 2018). Povratne oblike pomoči (ugodna posojila in garancije) so predstavljale 2,5 % vseh državnih pomoči ali 12,2 milijona evrov v izračunani pomoči.

Ukinitev Sveta za socialno podjetništvo in imenovanje predstavnikov v Svet za socialno ekonomijo

Svet za socialno podjetništvo je prenehal z delovanjem, zato je vlada sprejela sklep, s katerim je člane Sveta za socialno podjetništvo imenovala v Svet za socialno ekonomijo. Po prenehanju delovanja Sveta za socialno podjetništvo bo Svet za socialno ekonomijo opravljal predvsem naslednje naloge:

  • pripravi Strategijo razvoja socialne ekonomije (v nadaljevanju: strategija) in poda mnenje k programu ukrepov,
  • spremlja izvajanje strategije in
  • usmerja in spremlja delo izvajalcev ukrepov.

Svet je strokovno in posvetovalno telo vlade, ki zanjo opravlja strokovne naloge, zagotavlja usklajevanje politik na področju socialne ekonomije in ji nudi pomoč pri odločanju o zadevah s področja socialne ekonomije v Republiki Sloveniji. Svet, ki ga imenuje vlada, ima predsednika in 20 članov.

Uvrstitev območij, na katerih javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v tujini, pripada dodatek za posebne življenjske razmere v tujini

Vlada je sprejela sklep o uvrstitvi območij, na katerih javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v tujini, pripada dodatek za posebne življenjske razmere v tujini. Območja, razdeljena v tri skupine, s sklepom najmanj enkrat letno določi vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve. Pri določanju dodatka se upoštevajo merila, kot so neobičajne podnebne razmere, ki bistveno odstopajo od običajnih podnebnih razmer v Republiki Sloveniji (npr. izjemno visoke ali nizke temperature, zračna vlaga, pogosta tropska, monsunska ali podobna neurja, peščeni viharji), slabe higienske razmere, huda onesnaženost, izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, obstoj zdravju škodljivih in strupenih snovi ter radioloških, bioloških in kemičnih snovi ter druge vrste posebno težkih življenjskih razmer v določenem kraju. Območja se določijo na podlagi upoštevanja različnih virov, kot so zlasti informacije pristojnih služb Evropske unije ali drugih mednarodnih organizacij in poročanja predstavništev Republike Slovenije v tujini.

(Vir: Vlada RS, ab)

AKTUALNI RAZPISI

Evropska prestolnica kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji 7/1

Skladno s sklepom št. 51000-11/2018/3, s katerim je Vlada RS Ministrstvo za kulturo pooblastila za izvedbo postopka izbora mesta za naslov Evropska prestolnica kulture 2025, so objavili razpis za aktivnost Unije za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji.
Splošni cilji aktivnosti evropska prestolnica kulture so naslednji: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru na eni strani ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami  na drugi strani.
V skladu s temi cilji bodo dejavnosti, ki jih bo razvilo mesto, imenovano za evropsko prestolnico kulture, usmerjene v krepitev obsega, raznolikosti in evropske razsežnosti njegove kulturne ponudbe, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; v razširitev dostopa do kulture in sodelovanje v njej; v okrepitev zmogljivosti njegovega kulturnega področja in njegovih povezav z drugimi področji ter v povečanje njegove mednarodne prepoznavnosti prek kulture.

Cilj tega razpisa je spodbuditi prijave iz mest v Sloveniji, ki se želijo potegovati za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025, in imenovanje enega od teh mest, ki se mu lahko podeli nagrada Meline Mercouri, financirana iz programa Unije za podporo kulture v času njene podelitve.
Vse podrobnejše informacije, postopek za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture, merila za izbor in navodila za prijavo so objavljeni na naslednji povezavi.
Razpis je odprt do 31. 12. 2019.

Poziv k nagradnemu tekmovanju PLATFORMAwards 7/2

PLATFORMA, vseevropska koalicija 30 lokalnih in regionalnih oblasti, poziva k pridobitvi nagrade PLATFORMAwards. K udeležbi nagradnega tekmovanja, opogumlja predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti, da se prijavijo in predstavijo njihove dobre prakse projektov razvojnega sodelovanja v okviru trajnostnega razvoja.

ROK ZA PRIJAVO je ponedeljek, 31. 12. 2019.

Informacije o prijavi, pravilih in pogojih nagradnega tekmovanja najdete tukaj.

Podeljenih bo več nagrad. Glavna nagrajenka oziroma nagrajenec bo nagrajen s produkcijo promocijskega videa prijavljenega projekta v višini 15.000 €.

Odprt je poziv za pridobitev EUSEW2020 nagrade 7/3

Evropska komisija (Generalni direktorat za energetiko in izvajalska agencija EASME) organizira enkrat letno Evropski teden trajnostne energetike (EUSEW – EU Sustainable Energy Week), ki je posvečen obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije v Evropi. Organizatorji dogodka pozivajo k pridobitvi EUSEW2020 nagrade. Pri prijavi se upoštevajo projekti, ki prinašajo inovacije in koristi čiste ter trajnostne energije oziroma obnovljivih virov energije. Pri oddaji prijave poziva Evropska komisija za opredelitev prijave v eni izmed treh kategorij: socialna vključenost, inovacije ali mladostniki.

ROK ZA PRIJAVO je ponedeljek, 27. 1. 2020.

Vse informacije o ustreznosti kategorij prijave, napotkih in postopkih prijave ter kriterijih ocenjevanja najdete na tej povezavi.

Projekti, ki bodo uvrščeni na ožji seznam nagrajencev EUSEW2020, se bodo potegovali še za nagrado Citizens’ Award, katere nagrajenka oziroma nagrajenec bo izbran(a) z javnim spletnim glasovanjem. Nagrajenci bodo o izbiri obveščeni na slovesni podelitvi nagrad, ki bo 23. junija 2020 potekala v okviru EUSEW konference v Bruslju.

RAZPIS ZA PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2019 7/4

Na “prešerni dan kulture”, to je v torek, 3. decembra 2019, bo gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine KULTURA-NATURA SLOVENIJA predstavilo in “odprlo” RAZPIS ZA PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2019.

Razpis je odprt od »prešernega dne kulture« 3. DECEMBRA 2019 do kulturnega  praznika 8. FEBRUARJA 2020. Predloge bodo zaradi prazničnega vikenda sprejemali do vključno 11.2.2020.

Predstavitev razpisa bo 3. 12. 2019 ob 10. uri v poročni dvorani Občine Bled. Svečana podelitev priznanj Naša Slovenija 2019 pa bo 16. maja 2020 v Festivalni dvorani na Bledu.

Podrobnosti razpisa najdete TUKAJ.

Posojila za spodbujanje urbanega razvoja 7/5

Na spletni strani SID banke d.d. je objavljen nov program Sklada skladov SID banke »EKP posojila za urbani razvoj (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov v enajstih mestnih občinah. Razvoj tovrstnega inštrumenta je nastal v sodelovanju SID banke, d.d. in Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izvajanje dela Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ki podpira ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij v mestih.

Z ukrepi programa ugodnih posojil kohezijske politike 2014-2020 se zagotavlja spodbude za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih v enajstih slovenskih mestnih občinah V okviru programa se zagotavlja povratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki posojil v višini 5 mio EUR (z obveznim vzvodom, ki ga zagotavlja SID banka, d.d. pa okoli 7,5 mio EUR).

Rok za oddajo vloge: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.

NOVICE DRUGIH

Prenova Teritorialne agende EU 2020 – spletni vprašalnik 8/1

V drugi polovici leta 2020 bo predvidoma potrjena nova Teritorialna agenda EU. Za dokončno oblikovanje vsebine dokumenta, pripravljavci želijo odziv in mnenje širšega kroga deležnikov in prebivalcev EU. Finsko predsedstvo je zato pripravilo spletni vprašalnik, katerega namen je pridobiti mnenja deležnikov o njeni predvideni vsebini ter predloge za dopolnitev dokumenta. Vabijo vas, da do 31. januarja 2020 izpolnite spletni vprašalnik:

Celotno sporočilo z vprašalnikom najdete na povezavi MOP: https://www.gov.si/novice/2019-12-19-prenova-teritorialne-agende-eu-2020-spletni-vprasalnik/.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.