Tri uredbe o podelitvi koncesije na področju zobozdravstvene dejavnosti in eno na področju dermatovenerologije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti
Vlada je na seji izdala tri uredbe o podelitvi koncesij za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstvene dejavnosti (oralna in maksilofacialna kirurgija; parodontologija/zobne bolezni in endodontija; čeljustna in zobna ortopedija) in eno na področju dermatovenerologije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti.
Vlada uvodoma pojasnjuje, da se koncesija podeli, če koncedent ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Skladno s tem je Ministrstvo za zdravje 14. 11. 2019 pristojne javne zdravstvene zavode pisno pozvalo k izjasnitvi o tem, ali lahko zagotovijo potrebno dostopnost do navedenih zdravstvenih storitev. Nobeden od zaprošenih javnih zdravstvenih zavodov ni posredoval zagotovila, da lahko prevzame dodatne programe in zagotovi potrebno dostopnost do zdravstvenih storitev, zato se izvajanje omenjenih programov lahko zagotovi zgolj s podelitvijo koncesij, za kar pa ZZDej zahteva sprejetje koncesijskega akta.
Uredba o podelitvi koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstvene dejavnosti – parodontologija/zobne bolezni in endodontija se izdaja zaradi predvidenih nujnih širitev programa na tem področju (1,00 program) v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2020 in upokojitve koncesionarja (1,00). Podelitev koncesij v skupnem obsegu 2,00 programov je predvidena v Ljubljani (1,00 program) in Novem mestu (1,00).
Uredba o podelitvi koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstvene dejavnosti – oralna in maksilofacialna kirurgija se izdaja zaradi odstopa koncesionarja od pogodbe (1,00 program). Podelitev koncesije v obsegu 1,00 programa je predvidena v Novem mestu.
Uredba o podelitvi koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju dermatovenerologije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti se izdaja zaradi predvidenih nujnih širitev programa na tem področju (3,00 programi) v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2020. Podelitev koncesij v skupnem obsegu 3,00 programov je predvidena v Ljubljani, Domžalah ali Kamniku (1,00 program), Kranju (0,50), Celju (0,50), Kopru (0,50), Ravnah na Koroškem (0,50).
Uredba o podelitvi koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju čeljustne in zobne ortopedije v zobozdravstveni dejavnosti se izdaja zaradi kadrovskih težav v javnih zdravstvenih zavodih (3,70 programa) na tem področju, prenehanja izvajanja koncesij (3,00), nujnih širitev programov (2,50), ki izhajajo iz Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2019 in odstopa koncesionarja od pogodbe (0,50). Koncesije v skupnem obsegu 9,70 programa so predvidene v Ljubljani (3,00 programi), Velenju (1,00), Krškem (1,06), Izoli (1,00), Črnomlju (1,00), Lenartu (0,99), Nazarjih (0,65), Sežani (0,50) in Bovcu (0,50).
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema
Vlada je sprejela mnenje o predlogu Zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, prva obravnava, EPA 965-VIII, ki ga je Državnemu zboru v sprejem predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jožef Horvat).
Vlada ne podpira predloga zakona, saj predlog zakona ustrezno ne rešuje nedopustno dolgih čakalnih dob kot tudi ne problematike na področju dela zdravnikov. Zaradi svoje nedorečenosti pa lahko predstavlja nedopustne posege v obstoječi sistem.
Odgovor na poslansko vprašanje poslanca v zvezi s financiranjem občin in reformo lokalne samouprave
Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s financiranjem občin in reformo lokalne samouprave.
Poslanca v zvezi s financiranjem Mestne občine Maribor zanima: kdaj in kako bo končana protiustavna drugorazrednost občank in občanov Mestne občine Maribor ter kdaj in kako bo sledila reforma lokalne samouprave?
Vlada uvodoma zavrača navedbo poslanca o »protiustavni drugorazrednosti« občank in občanov Mestne občine Maribor. Zakonodaja s področja lokalne samouprave in tudi financiranje občin temeljita na enakosti občank in občanov, s tem da posamezni področni zakoni omogočajo pozitivno diskriminacijo in večjo pozornost vlade pri urejanju posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti in tudi romske skupnosti ter manj razvitih območij oziroma območij z razvojnimi težavami. Sistem financiranja občin, ki ga je utemeljilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v obrazložitvah svojih odločb, ko je poudarilo, da mora sistem financiranja občin zagotavljati čim večjo povezanost občine z viri financiranja kot z lastnimi viri, ki so sorazmerni z nalogami občine, ki jih mora zagotavljati svojim občanom, vendar pa tudi solidarnost med občinami s ciljem enakosti državljanov, ne glede na njihov gmotni položaj in prispevek v državni oziroma občinski proračun. Ustavno sodišče je v odločbi iz leta 2015 poudarilo, da mora sistem financiranja občin temeljiti na abstraktni, povprečni občini ter v skladu z načelom sorazmernosti. Glede na zapisano vlada poudarja, da je tudi financiranje Mestne občine Maribor v skladu z ustavo in zakoni ter tako obravnavana enako kot ostale občine.
Glede drugega vprašanja vlada meni, da na področju sistemskega urejanja lokalne samouprave v Sloveniji niso potrebne reforme. Zaveda pa se, da je na tem področju potrebno urediti zadeve, ki prekomerno obremenjujejo občinske proračune in da je potrebno odpraviti administrativne ovire pri delovanju občin. Vlada se urejanja teh zadev ne loteva z reformo, ampak na osnovi preteklih izkušenj proaktivno, s spremembami v manjšem obsegu in postopno.
Za izvedbo naloge zmanjšanja stroškov občin je vlada v začetku leta 2019 ustanovila delovno skupino za pripravo predlogov sprememb zakonodaje. Delovno skupino sestavljajo predstavniki ministrstev, k sodelovanju pa je povabila tudi združenja občin. Delovna skupina je predloge za zmanjšanje stroškov občin razdelila v tri skupine.
Na podlagi predlogov združenj občin in ministrstev, je Ministrstvo za javno upravo pripravilo Predlog zakona o finančni razbremenitvi občin, ki ga je vlada že posredovala v obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije. Ta zakon sodi v prvo skupino sprememb zakonodaje. Vlada je predlagala noveliranje devetih področnih zakonov, ki so v pristojnosti različnih ministrstev, zato da bo dosežen zastavljeni cilj zmanjševanja stroškov in odprave administrativnih bremen ter povečanja prihodkov občin za izvajanje njihovih obveznih nalog. Spremembe zakonov prinašajo neposredne finančne posledice za državni proračun v višini najmanj 31 mio € in toliko manj stroškov na lokalni ravni.
V drugo skupino sodijo predpisi, ki določajo naloge in pristojnosti občin, katerih priprave so v fazi medresorskega usklajevanja. Pri spremembah teh zakonov gre za obsežneje in vsebinsko raznolike spremembe, ki se ne nanašajo zgolj na zmanjšanje stroškov občin. Tudi ta skupina predpisov naj bi bila sprejeta v letu 2020 in naj bi pričela veljati v skladu s terminskim načrtom predlagatelja. V ta seznam so uvrščeni zakoni, za katere so združenja občin predlagala spremembe, gre pa za občinske naloge in pristojnosti, ki zahtevajo spremembo materialnega predpisa bodisi zaradi znižanja stroškov občin ali zaradi administrativne razbremenitve ali zaradi povečanja prihodkov občin.
V tretjo skupino pa so bili uvrščeni predpisi, ki po odločitvi pristojnega ministrstva zahtevajo večje sistemske spremembe ali celo nove predpise. Zato bodo te rešitve pripravljene kasneje, terminski načrt pa je odvisen od politične uskladitve temeljnih konceptualnih rešitev.
Vlada sprejela stališče do sporočila Evropske komisije o Letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020
Vlada je na seji sprejela stališče Slovenije glede Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki o Letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020.
Evropska unija je prevzela novo paradigmo rasti, to je Evropski zeleni dogovor, ki predstavlja novo strategijo rasti. Novi model rasti mora vzeti v zakup omejenost naravnih virov, zagotavljanje delovnih mest in dolgoročno blaginjo vseh ljudi. Komisija v dokumentu predlaga tudi nov fokus Evropskega semestra na doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Slovenija se strinja s ključnimi usmeritvami prihodnjega razvoja EU kot celote. Strinjajo se, da se je potrebno soočiti z okoljskimi izzivi, izzivi, povezanimi s staranjem, in digitalizacijo. Ob tem je ključna rast produktivnosti ob hkratnem ohranjanju makroekonomske stabilnosti.
Ob tem pa Slovenija meni, da Evropski semester, ki je bil vzpostavljen leta 2011 kot orodje za spremljanje in nadzor ekonomskih in fiskalnih politik, deluje dobro. Menijo, da mora še naprej ostati orodje z ozkim fokusom z omejenimi, merljivimi in vnaprej dogovorjenimi cilji.
Slovenija se strinja, da bi moral Evropski semester bolj odražati cilje trajnostnega razvoja, vendar meni, da bi prenos ciljev trajnostnega razvoja moral biti postopen. Na ravni EU mora biti določena krovna razvojna strategija ter metodologija za merjenje napredka pri njenem doseganju. Vsaka država bi morala pri tem opredeliti nacionalne cilje ter predvsem določiti pot za dosego teh ciljev. Evropski semester bo s tem prispeval k izvajanju Agende 2030 na ravni EU, mora pa ob tem ohraniti vlogo t.i. orodja za makroekonomski nadzor in spremljanje napredka po posameznih fiskalnih in ekonomskih ter zaposlovalnih politikah za doseganje makroekonomske stabilnosti in spoštovanje zavez Pakta za stabilnost in rast.
(Vir: Vlada RS, ur)