Pred 30 leti, natančneje 14. februarja 1992, je bil v Mariboru lep zimski dan. Magdalena Tovornik, predsednica Skupščine občine Maribor je v mestu gostila kolege in kolegice iz 32 občin. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je namreč predlagalo ustanovitev skupnosti občin, ki bi kot institucionalni okvir povezovalo lokalne in regionalne oblasti Slovenije s Stalno konferenco lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. Vsi prisotni so predlog podprli in tako je nastala Skupnost občin Slovenije.

Kar se je začelo pred 30 leti z 32 občinami, je danes največja reprezentativna organizacija občin v Sloveniji s 179 aktivnimi občinami članicami, kjer se v 15 komisijah in 5 delovnih skupinah redno srečuje 400 občinskih strokovnjakov. Tudi na tak način ste s svojo vnemo, izkušnjami in strokovnim znanjem pripomogli k razvoju skupnosti, ki je danes zanesljiv partner na državnem nivoju Slovenije kot tudi v številnih mednarodnih institucijah. Da smo to dosegli, je bilo potrebno v zadnjih 30 letih vložiti veliko vztrajnosti, truda, moči in predvsem dobro usklajenih rešitev in predlogov znotraj naše skupnosti. Po tej poti bomo našo skupno zgodbo o uspehu tudi nadaljevali.

Po uspešnih treh desetletjih delovanja ponosno usmerjamo pogled naprej in se z z veseljem spominjamo prehojenih poti ter veselimo uspehov. Prav zato bo praznično leto nostalgično in optimistično. Na Facebook strani Skupnosti občin Slovenije boste lahko spremljali Novice iz arhiva in Uspešne projekte občin. Obiščete jo lahko na povezavi TUKAJ.

Aplikacija za vizualizacijo podatkov, ki je rezultat večletnega dela Sekretariata SOS, omogoča prikaz odhodkov o investicijah primerljivih občin (omogočen je tudi pregled podatkov na prebivalca), o prihodkih iz posamezne kategorije primerljivih občin (kot so NUSZ, globe, turistična taksa, evropska sredstva), analizo posameznih prihodkov in odhodkov (nudi osnovo za odločitev, ali ima občina potencial za dvig posameznega prihodka ali odhodka). Posebne funkcije omogočajo enostaven prikaz proračuna za pomoč pri pripravi zaključnih računov, prikaz strukture prebivalcev in izračun stroškov za izvajanje zakonskih nalog občin. Podatki o proračunih so razdeljeni v vse tri klasifikacije (ekonomsko, funkcijsko in programsko). Delo lajša in racionalizira iskalnik po proračunskih postavkah.

Upravljanje s podatki povečuje transparentnost, preglednost in je orodje za racionalne in utemeljene odločitve. Preglednost podatkov zmanjšuje tveganja, oziroma le-ta izpostavi in omogoča argumentirane odločitve. Hiter in analitični dostop do širokega nabora podatkov, njihove primerjave in grafičnih prikazov pa ob enem olajša pripravo odgovorov na marsikatero vprašanje, ki se zastavi s strani občanov, mestnih svetnikov ali novinarjev.

Občine, ki bi želele izvedeti več o aplikaciji za vizualizacijo občinskih podatkov, se lahko oglasijo na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si.

Več informacij najdete v predstavitvi TUKAJ.

V skladu z veljavno zakonodajo ravnateljem pripada del plače za redno delovno uspešnost za obdobje za leto 2021, ki se bo izplačal v letu 2022, na podlagi poslovnega poročila za leto 2021 in po izvedenem postopku ugotavljanja redne delovne uspešnosti ravnateljev s področja šolstva za leto 2021 v skladu s Pravilnikom o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva (Uradni list RS, št. 81/06, 22/08, 39/08 – popr., 104/09, 4/10, 6/12 in 28/21).

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okrožnici, poslani javnim vrtcem, svetom zavodov priporoča, da za redno delovno uspešnost ravnatelja namenijo 5% letne mase osnovne plače ravnatelja.

Celotno besedilo okrožnice lahko preberete na povezavi TUKAJ.

Izpolnjen obrazec za ocenjevanje delovne uspešnosti ravnatelja je potrebno posredovati na elektronski naslov ministrstva gp.mizs@gov.si najkasneje do 30. 4. 2022.

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2022 do 2027. Obvladovanje poplavne ogroženosti je izredno pomemben segment upravljanja z vodami, ki ob upoštevanju dejstva, da se poplav ne da v celoti preprečiti oziroma biti pred njimi popolnoma varen, vključuje aktivnosti, ki pripomorejo k zmanjševanju verjetnosti nastopa poplav in k zmanjševanju morebitnih posledic v primeru nastopa poplav. Novi Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti prinaša številne gradbene in negradbene protipoplavne ukrepe oziroma projekte, s katerimi naslavljajo poplavno ogroženost v okviru najbolj poplavno ogroženih porečij v Republiki Sloveniji. Predvsem veliko število gradbenih protipoplavnih ukrepov oziroma projektov je tisto, ki bo v prihodnje pripomoglo k zmanjševanju poplavne ogroženosti. Viri financiranja za izvedbo protipoplavnih ukrepov so kohezijska sredstva, sredstva iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost, Sklada za vode, Podnebnega sklada, raznih mednarodnih finančnih instrumentov ter državnega in občinskih proračunov. Ocenjuje se, da je v šestletnem obdobju od 2022 do 2027 na razpolago za financiranje protipoplavnih ukrepov, ki jih bo izvajala predvsem Direkcija RS za vode, več kot ene milijarde evrov. Več si lahko preberete v  Osnutku Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2022 do 2027.

Začenja se enomesečna javna razprava. Vabijo vas, da vaše pripombe in predloge do 9. marca 2022 posredujete na e-poštni naslov gp.mop@gov.si ali na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana.

Evropska komisija je v torek, 11. 1. 2022, objavila predloge smernic in uredb, ki bodo urejale državno pomoč v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za obdobje 2023–2027. Obenem je vse zainteresirane strani pozvala, da ji v okviru javnega posvetovanja do 13. 3. 2022 pošljejo svoje pripombe na te predloge na e-naslov gp.mkgp@gov.si.

Več o potrebah o prilagoditvi obstoječih pravil, ključnih novostih predlogov Evropske komisije in možnostih podajanja pripomb in predlogov najdete TUKAJ.

Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2022

Vlada je izdala Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2022.

Uredba določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom ter kontrolo navzkrižne skladnosti. Vključuje postopke za izvedbo ukrepov kmetijske politike, vključno s kontrolami in upravnimi ukrepi. Določa tudi postopke oddaje vlog in zahtevkov, upravne preglede in preglede na kraju samem ter v primeru kršitev upravne ukrepe za neposredna plačila, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP), ekološko kmetovanje (EK), plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD)  in ukrep dobrobit živali (DŽ).

Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2022 predstavlja pravno podlago za izvedbo kontrol navzkrižne skladnosti za leto 2022, izvedbo ukrepov kmetijske politike vključno z  vlaganjem zbirnih vlog, ki se začne 24. februarja 2022 in vključuje vloge za plačila pomoči iz shem o neposrednih plačilih, ki se sofinancirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, in zahtevke za plačila za ukrepe KOPOP, EK, DŽ ter OMD, ki se sofinancirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v upravnih zadevah

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v upravnih zadevah in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z odlokom se podaljšujejo začasni ukrepi, ki so trenutno že uveljavljeni z zgoraj omenjenim odlokom: omeji se možnost vlaganja (pisnih in ustnih) vlog pri organih, razen vlog, ki jih po področnih (materialnih) zakonih ni mogoče vložiti drugače kot pri organu; vložniki, ki bodo vloge vlagali pri organih, se morajo predhodno naročiti; omogoči se vlaganje elektronskih vlog brez varnega elektronskega podpisa; organ lahko izključi javnost iz ustne obravnave tudi zaradi razlogov varovanja zdravja udeležencev; omeji se možnost pregledovanja dokumentov v prostorih organa; omogoči se opravljanje elektronske vročitve v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal; omogoči se podaljšanje rokov za izdajo odločbe.

Ukrepi so usmerjeni k zmanjševanju možnosti širjenja nalezljive bolezni in posledično tveganju za začasno zaprtje ali znatno omejeno delovanje organov v upravnih zadevah zaradi okužb zaposlenih (nekatere upravne enote so bile že prisiljene v začasno zaprtje krajevnih uradov).

Odlok začne veljati 19. februarja 2022 in velja tri mesece.

Vlada sprejela dopolnitev odloka o izpolnjevanju PCT pogoja volivcev pri oddaji podpore kandidatnih list

Sprememba Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 dopolnjuje odlok tako, da določa, da pogoja PCT ni treba izpolnjevati volivcem na upravni enoti pri oddaji podpore za kandidatne liste za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije.

Redne volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo volitev v državni zbor, pa so v skladu s tem začeli teči v ponedeljek, 14. februarja 2022. Od tega dne dalje bodo volivci lahko, ob spoštovanju ukrepov za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2, v upravnih enotah oddali podporo kandidatnim listam, ki jih bodo lahko oddali na predpisanih obrazcih v skladu z Zakonom o volitvah v državni zbor, ki elektronske oddaje podpor ne omogoča. Volivkam in volivcem se za oddajo podpor ne bo treba naročiti za obisk upravne enote, glede na naravo tega opravila, ki je eno od volilnih opravil, pa je mogoče opravičiti izjemo, da se za to volilno opravilo na upravnih enotah izpolnjevanje pogoja PCT ne zahteva. Mora pa volivka oziroma volivec spoštovati vse druge zdravstvene ukrepe za omejevanje širjenja okužb, in sicer nošnja ustrezne obrazne maske, razkuževanje rok in upoštevanje razdalje.

Sprejem Poslovnega in finančnega načrta za leti 2022 in 2023 Slovenskega regionalno razvojnega sklada

Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju: Sklad) je javna finančna institucija Republike Slovenije, ki ima pomemben vpliv na spodbujanje skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Pri oblikovanju finančnih programov in instrumentov se močno navezuje na državne strategije in politike regionalnega razvoja in razvoja podeželja, z namenom zmanjševanja razvojnih razlik med posameznimi regijami oziroma območji in trajnostno uravnoteženega razvoja Slovenije.

Sklad je pripravil Poslovni in finančni načrt, ki določa smernice delovanja Sklada v letih 2022 in 2023, ob upoštevanju strateških in operativnih temeljnih usmeritvah Evropske unije in Republike Slovenije na področju regionalnega razvoja.

Sklad na področju spodbud v teh dveh letih skupaj planira razpisati povratna sredstva v skupni višini 80 mio € in nepovratna sredstva v višini 3,048 mio €. Povratne finančne spodbude, ki bodo prvenstveno dodeljene preko javnih razpisov, bodo prednostno usmerjene v projekte, ki bodo prispevali k prehodu k brezogljičnemu gospodarstvu, k zelenemu prehodu, digitalni preobrazbi in družbeno odgovornim projektom. Usmerjene bodo v ustvarjanje konkurenčnega okolja za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so temelj našega gospodarstva.

Na področju splošnega delovanja pa bo eden od ključnih ciljev digitalizacija poslovanja oz. povišanje stopnje avtomatizacije in optimizacije poslovanja, pri čemer bo poudarek tudi na skrbi za kibernetsko varnost in zanesljivost takšnega poslovanja.

(Vir: Vlada RS, NJ)

Vabilo občinam k sodelovanju pri projektu, namenjenemu razvoju in testiranju učinkovitih načinov za povečanje podnebne odpornosti v naseljih. Osredotočenost projekta LOCALIENCE je zato na razvijanju odpornosti na lokalni ravni na grožnje, ki jih predstavljajo ekstremni hidrometeorološki dogodki, ki so posledica podnebnih sprememb, vključno z razvojem zmogljivosti zainteresiranih strani ter ciljnim ozaveščanjem, senzibilizacijo in vključevanjem prizadetega prebivalstva.

Splošni cilj LOCALIENCE je razviti zmogljivosti občin in lokalnih skupnosti za odzivanje na nesreče, predvsem z razvojem znanja in metod hitrega odzivanja na ekstremne vremenske dogodke, ki jih povzročajo podnebne spremembe, učinkovito obvladovanje učinkov takšnih dogodkov in širjenje rešitev, ki podpirajo podnebno odpornost na lokalni ravni ter obnova biotske raznovrstnosti srednjeevropskih naselij.

Program Interreg Srednja Evropa 2021-2027 je program financiranja Evropske unije, ki spodbuja mednacionalno sodelovanje zunaj meja v srednji Evropi.

Predviden proračun projekta je približno 2 milijona EUR, s partnerskimi proračuni v razponu od 100.000 do 220.000 EUR.

Predvideno trajanje projekta je 36 mesecev z začetkom v začetku leta 2023. Rok za oddajo vloge je 23. februar 2022.

V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v projektu LOCALIENCE, se obrnite na razvojno ekipo madžarskega Ministrstva za notranje zadeve, ki vam bo posredovala dodatne informacije. Svoje povpraševanje naslovite na oba spodnja kontakta:

• Eszter Laib, projektni manager (laib@bm.gov.hu) in
• Lóránt Deme, svetovalec za razvojne projekte (deme@grantseurope.eu, +36 30 200 9837

Več informacij si lahko preberete TUKAJ.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 26. novembra, v Uradnem listu objavilo javni razpis za podporo projektom sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) v okviru pobude LEADER. Skupna vrednost javnega razpisa je okvirno 4,2 milijona evrov. Vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 20. decembra 2021 do vključno 14. februarja 2022, do 15. ure.

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova podukrepa 19.3 »Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine«, ki je eden izmed podukrepov v okviru pobude LEADER. Podpora je namenjena sofinanciranju aktivnosti v projektih sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) znotraj Republike Slovenije, podpira pa se tudi sodelovanje s partnerji iz tujih držav.

Podrobnejše informacije najdete TUKAJ.

Namen tega natečaja, ki je bil zasnovan za spodbujanje in nagrajevanje zavezanosti mest v EU trajnostnemu razvoju, je prepoznati pobude mest in ambicije po pomembnih spremembah. Nagrade so odprte za mesta: nagrada Zelena prestolnica Evrope je namenjena mestom z več kot 100 000 prebivalci, evropska nagrada Zeleni list pa vsem mestom z 20 000 do 99 999 prebivalci.

Prijave so možne do 25. marca 2022 s prijavnico, ki je TUKAJ.

Več o samem projektu si lahko preberete na tej POVEZAVI.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 21. 1. 2022 v Uradnem listu objavilo 8. javni razpis v okviru podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih bo 8.932.207,66 evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Predmet javnega razpisa je podpora mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Upravičenci za podporo so mladi kmetje, stari od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost. Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči, izplača se v dveh obrokih.

Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 14. 2. 2022 do vključno 31. 3. 2022, do 14. ure.

Podrobnejše informacije o razpisu najdete TUKAJ.

Pričakuje se, da bo 90 % trenutno obstoječega stavbnega fonda še vedno obratovalo leta 2050, v letu, v katerem želijo številna mesta doseči ogljično nevtralnost. Vzpostavljene so evropske politike in zakonodaja za pospeševanje dekarbonizacije v gradbenem sektorju, vendar se začne s stanjem, ko prenova le zmerno prispeva (0,4 do 1,2 % stavb na leto). Da bi dosegli naše podnebne cilje, je treba pospešiti obnovo v Evropi, dvigniti veliko več obstoječih stavb na optimalno raven učinkovitosti in povečati samoporabo obnovljive energije. Vse več mest, regij in drugih lastnikov večjih portfeljev stavb želi v svojih stavbah doseči 100-odstotno oskrbo z obnovljivo energijo (OVE).  Objavljen je mednarodni razpis za sofinanciranje razvoja novih rešitev s katerimi bo omogočena energetska samooskrba stavb iz OVE.

Razpis se izvaja v okviru projekta procuRE (Pre-commercial Procurement of Breakthrough Solutions for 100% Renewable Energy Supply in Buildings) pod programom obzorje 2020. Predkomercialno javno naročilo je namenjeno razvoju aplikativnih rešitev s katerimi bo zagotovljena 100% samooskrba z energijo iz obnovljivih virov v obstoječih javnih stavbah. Rešitve bodo razvite s strani ponudnikov v večstopenjskem postopku, najboljše od njih pa bodo vzpostavljene na izbranih demonstracijskih pilotnih stavbah v Nemčiji – Nürnberg, na Portugalskem – Vila Nova de Gaia, v Sloveniji – Velenje, Španiji – Barcelona, Turčiji –  Istanbul in Izraelu – Eilat. V sklopu razpisa je zagotovljenih 7,68 milijona EUR nepovratnih sredstev, dolgoročni cilj pa je uporaba razvitih pristopov oz. »paketov za prenovo« pri energetski prenovi večjega števila stavb obstoječega fonda. Javnim subjektom v vlogi upravljalcev stavb se prav tako ponuja možnost, da na projektu sodelujejo kot strateški partnerji, tj. predstavniki končnih uporabnikov razvitih pristopov in sistemov. Strateški partnerji pridobijo možnost neposrednega sodelovanja s skupino naročnikov ter aktivnega delovanja v procesu PCP.

Za več informacij obiščite spletno stran projekta na tej POVEZAVI.

Sklad je v petek, 31. 12. 2021 v Uradnem listu RS, objavil sledeče:

1. Drugi javni razpis – posojila za investicijske projekte v gospodarstvu – B1
2. Drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1
3. Drugi javni razpis za pred-financiranje projektov neprofitnih in profitnih organizacij – PF1, PF3, ANS

Posojila za občine – C1

Drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1

• Razpisana sredstva:       6.274.418 EUR
• Upravičeni vlagatelji:    Občine v Republiki Sloveniji
• Upravičeni stroški:        Upravičeni stroški, ki lahko nastanejo od 1.1.2020 naprej in se nanašajo na: Nakup objektov javne infrastrukture, Gradnja objektov javne infrastrukture, Adaptacija in rekonstrukcija objektov javne infrastrukture, Nova oprema, Novi delovni stroji, Prevozna sredstva.
• Višina zaprošenega zneska:  min. 40.000,00 EUR, max. 4.000.000,00 EUR.
• Rok oddaje vloge:         Vlagatelj vlogo odda v obdobju odprtega razpisnega roka, in sicer od 17.1.2022 do 28.03.2022 oziroma do porabe sredstev.

Več o javnem razpisu in razpisni dokumentaciji si lahko preberete TUKAJ.

Švica in Kneževina Lihtenštajn v okviru Alpske konvencije že šesto leto zapored organizirata mednarodni arhitekturni natečaj Konstruktivne Alpe (Constructive Alps). Na razpis je bilo prijavljenih 237 projektov, med njimi je žirija izbrala 31 izjemnih primerov podnebno ozaveščene prenove in gradnje v Alpah. Več informacij lahko preberete TUKAJ.

Aktivna pot v šolo je najboljši način potovanja v šolo, otrokom omogoča, da se med potjo v šolo razgibajo, nadihajo svežega zraka, družijo z vrstniki in pripravijo na delo v šoli. Otroci med aktivno hojo v šolo hkrati skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje, razvijajo pa tudi zdrave potovalne navade, veščine samostojnosti in orientacije v prostoru. Za najmlajše otroke, ki potrebujejo spremstvo na poti v šolo, sta super rešitev Pešbus in Bicivlak. Več kot 130 slovenskih šol je aktivnosti že preizkusilo. Vse tiste, ki o tem šele razmišljate, pa vabimo, da se pridružite na spletnem usposabljanju.

Usposabljanje za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka bo potekalo v četrtek 10. 3. 2022, od 13:30 do 16:00, prek spletne platforme Zoom. Vaše prijave zbiramo prek spletne prijavnice do 8. 3. 2022.

Usposabljanje je namenjeno predstavnikom šol in občin ter vsem drugim, ki bi v svojem kraju želeli prostovoljno pomagati pri organizaciji Pešbusa in/ali Bicivlaka. Usposabljanje udeležence opremi z vsemi potrebnimi informacijami za uspešno organizacijo in izvedbo Pešbusa in Bicivlaka, ponuja pa tudi priložnost za pridobitev informacij s strani izkušenih organizatorjev.

Udeležba na usposabljanju je brezplačna, prav tako so brezplačni vsi materiali in orodja za izvedbo.

Več informacij in prijava na: https://www.aktivnovsolo.si/vabilo-spletno-usposabljanje-za-izvajanje-pesbusa-in-bicivlaka/

IPoP – Inštitut za politike prostora vabi k sodelovanju občine in osnovne šole, ki želijo preizkusiti uvedbo ukrepa šolska ulica  – območja varnih prihodov. Preizkus drugačnega prometnega režima v neposredni okolici osnovnih šol je namenjen tistim občinam in šolam, ki želijo spodbuditi aktivne in samostojne prihode učencev v šolo in zmanjšati avtomobilski promet v neposredni okolici šole. Preizkus ukrepa šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo, je lahko podlaga za prostorsko in prometno prenovo šolskega okoliša, zato spodbujamo k prijavi občine, ki nameravajo v prihodnosti spreminjati prometni režim v neposredni okolici šol.

Občina se skupaj z osnovno šolo lahko prijavi tako, da izpolni kratko in preprosto prijavnico ter jo pošlje do 16. 3. 2022 do 13. ure na naslov life@ipop.si.

Izbrani občini bo IPoP – Inštitut za politike prostora pomagal z znanjem, vsebinsko podporo in nasveti pri izvedbi ukrepa šolska ulica ter s sofinanciranjem stroškov med 5.000 EUR in 12.000 EUR, povezanih z izvedbo (stroški komunikacijskega materiala, izdelavo prometne študije, stroški izvajanja programa na otvoritvenem dogodku in podobno).

Več informacij: https://ipop.si/2022/02/18/novo-vabilo-za-obcine-pomoc-pri-uvajanju-obmocja-varnih-prihodov-v-solo/