Zakon o socialnem vključevanju invalidov
Zakon o socialnem vključevanju invalidov nadomešča Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTPO) iz leta 1983 in zaokroža zakonodajo na področju invalidskega varstva s ciljem zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov v skupnosti (Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, Zakon o osebni asistenci).
Z novim zakonom Vlada širi krog invalidov, ki dobijo pravice po zakonu in sicer na:
- osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, ki jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje,
- osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in
- gluhoslepe osebe.
Z zakonom se ne posega na področje socialno varstvenih storitev niti na področje delovno pravne zakonodaje.
Novost so podporne storitve in sicer:
- usposabljanje za samostojno življenje
- vseživljenjsko učenje
- bivanja s podporo
- storitve za starejše invalide.
Pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
Vlada je določila dopolnitev izhodišč za pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega, in sicer:
- Za višje plače se nameni 1 odstotek mase sredstev za plače v javnem sektorju;
- Morebitno dodatno povišanje plač od učinka iz 1. točke pa je dopustno zgolj pod pogojem, da se ob upoštevanju makroekonomskega okvirja in dejstva, da se sporočajo varčevalni ukrepi, ustvari dodaten finančni prostor iz naslova iz drugih ukrepov, ki jih vključujejo dopolnjena izhodišča v 4. točki;
- Umik dosedanjega predloga vladne strani, ki se nanaša na delovna mesta, primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov;
- Morebitno dodatno povišanje plač iz 2. točke je v pogajalskem procesu s sindikati dopustno dogovoriti pod naslednjimi pogoji:
- katerikoli predlog vladne strani ne sme preseči finančnega učinka glede na makroekonomski okvir, kot ga je že določila vlada na seji, dne 18.1.2018;
- v okviru pogajalskega procesa se ne sme sprejemati nobenih dodatnih zavez za višanje uvrstitev v plačne razrede celotnih poklicnih skupin;
- v pogajalskem procesu je treba dogovoriti dinamiko realizacije višjih plač na način, ki bo omogočal spoštovanje sprejetega makroekonomskega okvira;
- v pogajalskem procesu se s sindikalno stranjo dogovorijo tudi drugi ukrepi, ki bodo prispevali k ustvarjanju možnosti za uveljavitev spremenjenih uvrstitev, predvsem na področju pridobitve pravice do izplačila višje plače iz naslova napredovanj in na področju učinkovitosti javnega sektorja ter drugih ukrepov, ki vplivajo na skupni strošek dela v javnem sektorju;
- V okviru pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja naj se nadaljujejo dogovarjanja o ureditvi medsebojnih razmerij med različnimi poklicnimi skupinami s ciljem povečanja možnosti skupnega dogovora med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.
Vlada sprejela Mnenje k predlogu ZZVZZ – skrajšani postopek, ki ga je DZ predložila skupina poslank in poslancev
Vlada je na seji sprejela Mnenje k predlogu Zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin).
Po mnenju predlagateljev se bo s skrajšanjem obdobja, ko delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, odpravil temeljni vzrok za mnoge težave slovenskih obrtnikov in podjetnikov. Pojasnjujejo, da se v praksi večkrat zgodi, da si podjetnik, zaradi zagotovitve eksistenčnega minimuma, sam skrajša bolniško in začne poslovati, čeprav še ni zdrav, kar še posebej velja za tistega, ki nima zaposlenih.
Vlada predlagane spremembe ne podpira.
Mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih, ki ga je v proceduro vložila poslanska skupina NSi
Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin) je predložila v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku Predlog zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih. Predlagana novela zasleduje dva cilja, in sicer razbremeniti gospodarstvo finančnih bremen in omogočiti obrtnikom (samozaposlenim) enakopraven položaj pri uživanju pravic (bolniške odsotnosti) iz zdravstvenega zavarovanja. Predlog zakona skrajšuje obdobje nadomestila za bolezen oziroma poškodbo, ki se izplačuje v breme delodajalca s sedanjih 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu na 15 dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 60 delovnih dni v koledarskem letu.
Vlada predlagane spremembe ne podpira.
Vlada podpira spremembe Zakona o enakih možnostih žensk in moških
Vlada je sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možnostih žensk in moških. Vlada predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možnostih žensk in moških, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Saša Tabaković) podpira in meni, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o enakih možnostih žensk in moških prenašajo v pravni sistem določitve minimalnega deleža vsakega od spolov iz podzakonskega predpisa na raven materije zakona in sicer zgolj del veljavne Uredbe o kriterijih za upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti spolov glede imenovanja predstavnic in predstavnikov Vlade RS v javnih podjetjih ter v drugih osebah javnega prava. Namen tega je, da se že z zakonskimi ukrepi zagotovijo večje možnosti za enakomerno zastopanost žensk in moških pri upravljanju teh subjektov. Ker so samoupravne lokalne skupnosti ustanoviteljice večjega števila javnih podjetij in drugih oseb javnega prava kot država oziroma v njenem imenu vlada, je namen predloga tudi povečanje deleža predstavnic in predstavnikov manj zastopanega spola v organih upravljanja in nadzora v javnih podjetjih in osebah javnega prava, katerih ustanoviteljice so samoupravne lokalne skupnosti.
Poročilo o delu medresorske delovne skupine Partnerstvo za zeleno gospodarstvo
Vlada se je seznanila s Poročilom o delu medresorske delovne skupine Partnerstvo za zeleno gospodarstvo za spremljanje in nadgradnjo Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo.
Medresorska delovna skupina državnih sekretarjev, Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki jo vodi državni sekretar Tadej Slapnik iz Kabineta predsednika Vlade RS, se je v času od zadnjega poročila od delu skupine sestala na štirih sejah. Prav tako je Partnerstvo izvedlo 7 regionalnih posvetov ter številne druge aktivnosti na nacionalni in mednarodni ravni. V poročilu je predvsem poudarek na izvedenih aktivnostih v obdobju od 29. 3. do 29. 12. 2017.
Odgovor na poslanski vprašanji v zvezi s koriščenjem evropskih kohezijskih sredstev 2007–2013
Vlada je sprejela odgovora na pisni poslanski vprašanji mag. Andreja Širclja v zvezi s koriščenjem evropskih kohezijskih sredstev v obdobju 2017–2013. Vprašanji se nanašata na končno poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2007–2013 in na morebitna vračila teh sredstev v evropski proračun.
Vlada odgovarja, da je Slovenija Evropski komisiji (EK) 31. marca 2017 poslala končna poročila o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013, Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013 in Operativnega programa razvoja človeških virov 2007–2013, vendar pa do danes še ni prejela t. i. izjave o zaključku obdobja 2007–2013 v Sloveniji.
V odgovoru na vprašanje o morebitnih vračilih evropskih sredstev nazaj v EU proračun pa vlada odgovarja, da Ministrstvo za finance vodi t. i. knjigo dolžnikov, v kateri so zabeležene vse terjatve, vzpostavljene do resornih ministrstev, ki so bila vključena v izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007–2013. Stanje terjatev v knjigi dolžnikov na dan 25. januar 2018 znaša nekaj manj kot 158 milijonov evrov.
(Vir: Vlada RS, ur)
TEDENSKE NOVICE SOS št.7 /7.2.2018-16.2.2018
