Občina članica Skupnosti občin Slovenije je zaprosila za informacije glede sledečih vprašanj. Vprašanji glasita:
1. 19. člen Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012) pravi, da »objekte in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, občina na predpisan način prenese v upravljanje izvajalcu javne službe, razen če je sama upravljavec javnega vodovoda in javno službo izvaja v obliki režijskega obrata«. Jasno je tudi to, da je upravljavec javnega vodovoda lahko le pravna oseba. Občina je za upravljanje enega od vodovodov pooblastila ožji del občine, ki je pravna oseba javnega prava in kot upravljavec vodovoda zatorej lahko nastopa. Znotraj krajevne skupnosti kot upravljavca pa je formiran še vodovodni odbor, ki dejansko vodi vse dejavnosti, vezane na predmetni vodovod (ima tudi svoj podračun pri UJP). Ker pa vodovodni odbor nima pravne subjektivitete, občina upravljanje nanj ne more prenesti, čeprav bi bila to z vidika realne situacije na terenu najbolj primerna in ustrezna rešitev.
Ker se do sedaj še nismo srečali s primerom, kako reševati problem glede organiziranja vodovodnih odborov v pravne osebe, ki prevzemajo funkcijo upravljanja vodovoda, nas zanima, kako ostale občine rešujejo tovrstne probleme. Želeli bi izvedeti, če že obstajajo primeri uspešnih praks v smeri, da se npr. vodovodni odbor organizira kot društvo/zadruga/zavod ali kakšna druga pravna oseba, ki ji je nato s strani občine poverjeno upravljanje vodovoda.
2. Naslednje vprašanje se nanaša na prenos upravljanja javnega vodovoda z ožjega dela občine na komunalno podjetje, ki ga pogodbeno izvede občina. Sklepamo, da je za to potrebna tripartitna pogodba, v ostalih podrobnostih pa nam praksa oziroma način prenosa javnega vodovoda iz okrilja upravljanja krajevne skupnosti na javno komunalno podjetje nista poznana. Prosimo vas za informacije, kaj točno je potrebno za izvedbo takega prenosa, in za usmeritev na relevantno zakonodajo, ki ta vprašanja ureja in predpisuje.
Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.