Sprememba Zakona o javnih financah

Skupnost občin Slovenije je s strani Ministrstva za finance prejela v pregled in podajo mnenja Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah.

Poleg uskladitve zakona z odločbo Ustavnega sodišča U-I-474/18-17 z dne 10. decembra 2020, se s predlogom:

  • podaljšuje rok, do katerega mora minister, pristojen za finance, vladi predložiti polletno poročilo z meseca julija tekočega leta na 1. september. Zakon ne določa, v kakšnem času mora polletno poročilo vlada posredovati Državnemu zboru, praviloma pa se polletno poročilo predloži hkrati s proračunskimi dokumenti;
  • določa, da javni zavodi stvarnega premoženja nimajo v lasti, razen če tako določa poseben zakon. Veljavni predpisi sicer določajo, da imajo javni zavodi stvarno premoženje v upravljanju, posledično se tako evidentirajo tudi poslovni dogodki v poslovnih knjigah države in občin, kljub temu pa veljavni predpisi ne vsebujejo izrecne zakonske določbe, ki bi to vsebino urejala;
  • v zvezi z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije »Učinkovitost ureditve javne službe in razmejevanja od ostalih dejavnosti javnih zavodov«, št. 320-2/2016/85 z dne 8. oktobra 2021, se določa zakonska podlaga, na kateri bo javni zavod lahko opravljal prodajo blaga in storitev na trgu le, če bo z izvajanjem te dejavnosti zagotovil najmanj pokritje vseh s tem povezanih odhodkov;
  • spreminja določba 68. člena ZJF, ki ni sledila razvoju sistema enotnega zakladniškega računa, posledično je vsebina, ki ureja to področje, razpršena v dveh zakonih. Smiselno je, da se vsebina uredi celovito in na enem mestu. Pri urejanju sistema enotnega zakladniškega računa pa se hkrati sledi predlogu Računskega sodišča, ki je izpostavilo, da je treba način ravnanja s presežki (pozitivnimi in negativnimi) upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa urediti na zakonski ravni;
  • določa se način, kako se izračuna višina likvidnostnega zadolževanja države, prav tako pa se spreminja delež s 5% na 15%, kot je že več let določen tudi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna države;
  • dodaja se tudi pravna podlaga za pripravo Srednjeročne strategije upravljanja javnega dolga, hkrati pa se natančneje določa način izkazovanja poslovnih dogodkov v primeru, da preide do ponovnega nakupa posojenega in nevrnjenega vrednostnega papirja;
  • zagotavlja pravna podlaga za vzpostavitev registra zunanjih izvajalcev notranjega revidiranja, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.

Besedilo predloga najdete na TEJ POVEZAVI, prav tako vam pošiljamo OSNUTEK besedila Pravilnika o načinu vodenja registra zunanjih izvajalcev notranjega revidiranja.

Vaše stališče in mnenje na predlog zakona in osnutek pravilnika pričakujemo do SREDE, 22. 2. 2023 na naslov info@skupnostobcin.si.