Skupnost občin Slovenije (SOS) je v Mladinskem centru Hrastnik organizirala razširjeno sejo Komisije za kulturo, ki ji predseduje hrastniški župan Marko Funkl in Predsedstva SOS. Seja je bila posvečena seznanitvi s poudarki bodočega Nacionalnega programa za kulturo do leta 2029. Državni načrt razvoja kulturne panoge v Sloveniji sta s strani Ministrstva za kulturo prestavila Tjaša Pureber, generalna direktorica Direktorat za razvoj kulturnih politik in vodja Sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno sodelovanje Tadej Meserko.
Predstavnika resornega ministrstva sta predstavila stanje priprave Nacionalnega programa za kulturo, ki je, obogaten s prispevki različnih skupin deležnikov v kulturi, pripravljen na skorajšnjo javno obravnavo v mesecu oktobru ali najkasneje v novembru. Ministrstvo je že organiziralo regijske posvete z županjami in župani ter različnimi drugimi akterji v kulturi, v postopku priprave pa zbralo skupno okoli 800 pisnih in ustnih pobud in predlogov, ki so jih obravnavali tudi v sklopu Delovne skupine za prečne politike ter interne delovne skupine na resornem ministrstvu. Ministrstvo je oblikovalo tri kulturno-politične cilje, ki medresorsko obravnavajo večjo dostopnost kulture, odpravljanje prekarnosti ter zeleni prehod in trajnost. Članice in člani Komisije za kulturo pri SOS ter županje in župani so pozdravili ukrepe za decentralizacijo kulturnega dogajanja, ki bodo pospešili boljšo razpršenost postprodukcije kulturnih programov in državnih proslav in obeležij po več lokacijah v Sloveniji. Obenem so predvideni tudi ukrepi in ustrezna razpisna sredstva za večanje dostopnosti kulturnih vsebin za invalide in senzorno ovirane osebe. Ob tej priložnosti so predstavniki lokalnega nivoja opozorili na težavnost implementacije takšnih adaptacijskih ukrepov na infrastrukturi zaradi deloma nerazumnih zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enake težave se pojavljajo tudi na področju ukrepov povečanja energetske učinkovitosti v kulturnih zavodih, ki so pogosto pod kulturnovarstveno zaščito. Predstavniki občin so poudarili še pomen vzdrževanja folklorne glasbene dediščine ter nesnovne kulturne dediščine, ki lahko bistveno bogati ne samo lokalno dogajanje, ampak tudi predstavlja turistični produkt, preko katerega lahko krepimo lastno nacionalno identiteto in kulturni turizem hkrati. Predstavniki občin so si nato še ogledali dobro prakso občine Hrastnik, in sicer nekdanjo rudarsko območje, ki je del industrijske dediščine. Župan Marko Funkl je predstavil dediščinsko obarvane prostore Turistično informacijskega Centra Hrastnik, ki poleg informacij o zanimivostih kraja ponuja tudi tipične lokalne produkte. Predstavil je tudi galerijo Mašinhaus, ki je edini tovrstni muzej uporništva v Sloveniji in ponuja vpogled v nekdanji dnevni kop, rudarsko strojnico in muzejsko zbirko ter kompresorsko postajo in tipično hišo, ki obnovljena ponuja vpogled v vsakdanje življenje rudarjev, nastanjenih v rudarskem naselju ob premogovniškem rovu.