Na redni koordinaciji pri državnem sekretarju Boštjanu Šeficu, 9. 10. 2023, so se predstavniki Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije ter Združenja občin Slovenije pogovarjali o sanaciji plazov ter o razpisih Eko sklada za občanke in občane. Sestanka sta se v imenu SOS udeležila Nejc Smole, podpredsednik in Jasmina Vidmar, generalna sekretarka.
Na sestanku sta bila prisotna tudi dva člana Sveta vlade za obnovo po poplavah. Dr. Bavec je predstavil, da je v letošnjih neurjih evidentiranih več kot 10.000 plazov na letalskih posnetkih. Opozoril je, da so pri sanaciji plazov občine same in da ni pristojne državne institucije, ki bi vsaj za največje plazove občinam pomagala. Izpostavil je, da se morajo občine načrtno in celovito lotiti urejanja plazov na podlagi geoloških analiz, z jasnimi načrti in pripravljenimi ukrepi. Prav tako je opozoril, da je pri večjih plazovih, skupaj s tehnično pisarno in geološkimi strokovnjaki, potrebno ugotoviti ekonomsko upravičenost sanacije plazov. Možno je, da sanacija plazu, ki ogroža par hiš stane tudi več kot milijon evrov. Dr. Bavec prav tako priporoča občinam, da pri načrtih sanacije pogledajo širšo geološko sliko plazu, saj lahko ukrepi na določenem področju hkrati povzročijo težave drugje.
SOS je predlagal, da bi služba na državni ravni prevzela sanacijo največjih plazov, saj le-ta presega zmogljivosti občin.
V nadaljevanju je dr. Logar opozoril, da je država vzpostavila Aplikacijo E-plaz, skozi katero se lahko najhitreje pride do pregleda vseh plazov. Zato pozivamo občine, ki imate plazove, da do konca meseca oktobra vnesete v aplikacijo glede na prioriteto:
a) plazove, ki ogrožajo življenja,
b) plazove, ki ogrožajo občinsko infrastrukturo, vodotoke, premoženje ljudi in
c) ostale plazovi (na kmetijskih zemljiščih, gozdovih…).
Podpredsednik SOS Nejc Smole, je na sestanku podal pobudo, da se pripravi priporočila za občine, kako postopati v primerih, ko se je ob nedavnih ujmah pokazalo, da so nekatera področja podvržena plazenju, vendar to v prostorskih aktih ni predvideno/ni veljalo. Občine bi potrebovale priporočila glede omejitve gradnje oziroma glede dodatnih ukrepov.
Na sestanku smo tudi predlagali, da se preverijo strokovne podlage za dovoljevanje gozdnih vlak, saj so le-e tudi pogosto krivec za nastanek plazov.
Državni sekretar, Boštjan Šefic, je v nadaljevanju predstavil aplikacijo geohazard.si, v katero je že vključeno stanje v 63 občinah v merilih, ki so primerna in uporabna pri prostorskem načrtovanju in izdajanju dovoljenj. Priporočil je, da ga občine pričnete uporabljati.
Izpostavil je tudi, da je Zakon o obnovi že v groben pripravljen. Zakon ni sistemski za vsa področja, sistemsko pa ureja stvari na najbolj prizadetih območjih. Upa, da bo zakon dokončan do konca oktobra. Opozorili smo, da morajo občine na predlog besedila imeti možnost dajati pripombe.
V nadaljevanju je izpostavil, da bo z zakonom o obnovi določen tudi način financiranja sanacije plazov, nima pa še podrobnejših informacij.
Boštjan Šefic je ponovno opozoril, da se zavedajo obsega škode in težav občin, a vsega hkrati ne bo mogoče sanirati istočasno. Zato je bila odločitev države, da se škoda sanira glede na nujnost izvedbe sanacije. Tako prosijo za razumevanje.
Prosil je tudi za pomoč občin pri obveščanju občank in občanov, da morajo hraniti račune, pogodbe, dokazila v primeru, da sami sanirajo nastalo škodo, saj bodo drugače lahko imeli težave pri uveljavljanju povračil od države.
Povedal je tudi, da imajo v tem trenutku več kot 6.000 vlog za pomoč. Zaskrbljeni so, če so vsi občani in občanke upravičene do pomoči oddale vlogo, zato prosi občine, da v komunikaciji z občankami in občani preverijo ali so upravičeni do pomoči oddali vlogo za pomoč. Izogniti se želijo situaciji, da najbolj ranljivi ne bodo prejeli pomoči, ker niso oddali vloge.
Prav tako prosi, da občine še enkrat preverijo, ali imajo vsi prebivalci, ki so nameščeni v začasnih namestitvah, zagotovljeno primerljivo stalno nastanitev oz. ali so zajeti v popisih. Na državni ravni razmišljajo o nakupu modularnih hišk za te primere.
Sledila je predstavitev dveh predstavnic Eko Sklada, ki sta predstavili možnosti za pridobitev sredstev za energetsko sanacijo prizadetih v poplavah. Za najbolj ranljive posameznike so na voljo energetski svetovalci, ki ljudem svetujejo pri energetski sanaciji. Prav tako pripravljajo razpis za koordinatorje, ki bodo najbolj ranljivim pomagali pri prijavi na razpise in pri svetovanju za energetsko sanacijo njihovih objektov. Predlagajo, da se občine povežejo in organizirajo delavnice za ranljive občanke in občane, ko bodo koordinatorji imenovani.
V nadaljevanju so prisotnim predstavili, da je Vlada RS končno vzpostavila aplikacijo E-vode, v kateri bo možno spremljati sanacijska dela v vodotokih, kdo izvaja in kdaj je ekipa tam. Informacije o tem, da se dela na vodotokih ne opravljajo so prisotne, zato so vzpostavili aplikacijo, ki bo omogočila nadzor izvajalcev. V kolikor boste občine ugotovile, da kljub stanju v aplikaciji za intervencijske ukrepe, ekipe niso prisotne na terenu, le-to sporočite tehničnim pisarnam, ki bodo ukrepale.
Glede intervencijskih stroškov je bilo predstavljeno, da se bodo stroški v tem tednu pričeli nakazovati po vrstnem redu prispetja dokumentacije s stani občin. Izplačilo bodo prejele občine, ki so oddale popolno dokumentacijo. Občinam, ki imajo težave z dokumentacijo za intervencijske stroške predlagajo, da le-te razdelijo v več delov in čim hitreje pošljejo zaključen del.
Na sestanku je bilo predstavljeno še, da bodo do konca oktobra pričeli z nakazili akontacije za sanacijo škode v višini do 40% oziroma dvokratnikom primerne porabe. Državni sekretar je opozoril, da bo pogodba veljala 12 mesecev, zato morajo biti občine previdne pri črpanju sredstev, saj bodo morale dogovorjene sanacije izvesti v 12 mesecih.