3. SEJA PREDSEDSTVA SKUPNOSTI OBČIN SLOVENIJE O POTREBI PO PRENOVI SISTEMA ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

Medvode, 7. 12. 2023 – osrednja vsebinska tema 3. redne seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije je bila problematika vodenja prostorskega načrtovanja v luči regionalnih prostorskih planov, stanovanjske politike in NUSZ. Županje in župani so ponovno izpostavili zaskrbljujoč centralističen pristop države do investicij v prostoru in nasprotovali reševanju slednjega z izgradnjo dodatnega avtocestnega pasu do Ljubljane.

K vsebinski točki so se županjam in županom Predsedstva SOS priključili dr. Boštjan Brezovnik iz Inštituta Lex Localis ter občinska prostorska strokovnjaka Izidor Jerala iz MO Novo mesto in Janko Trobiš iz Mestne občine Celje. Prisotni so se strinjali, da so kot edini lastni viri občin izjemnega pomena sredstva, ki jih občine zberejo z naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), vendar pa je sistem zastarel, številne občine tudi niso novelirale sistema zbiranja NUSZ, ker se je na nacionalni ravni računalo na uvedbo davka na nepremičnine. Prav tako podatki GURS kljub nadgradnji še vedno ne omogočajo verodostojne obdavčitve nepremičnin v Sloveniji. Množično vrednotenje je namreč temeljilo na (samo)ocenitvi lastnikov nepremičnin. Županje in župani so se strinjali, da se sestavi strokovna delovna skupina, ki pripravi nov model dogovora med občinami za izvajanje NUSZ v Sloveniji.    

V navezavi na prostorske podatke je razprava tekla tudi o regionalnih prostorskih načrtih, ki so trenutno zakonsko predvideni, a o njihovi vsebini in namenu ni znanega nič. Županje in župani so izpostavili nesmisel uvajanja novih administrativnih obremenitev, upoštevaje dejstvo, da bi za skladnejši regionalni razvoj zadostovalo dosledno usklajevanje prostorskih načrtov med sosednjimi občinami. Prav dolgoletno pomanjkanje skladnega regionalnega razvoja in strateških razvojnih usmeritev v Sloveniji je pripeljalo do vidnih zaostankov za sosednjimi državami. Namesto, da bi delali v smeri skladnega regionalnega razvoja preko razpršitve infrastrukturnih investicij in realokacije pomembnih državnih institucij, z namenom, da se ohranjajo in spodbujajo delovna mesta v lokalnih okoljih, je v dometu države očitno zgolj razmislek v smeri večanja prometa v glavno mesto z izgradnjo tretjega avtocestnega pasu, brez zavedanja o morebiti katastrofičnih posledicah za preostanek države. Zato so županje in župani Predsedstva SOS slednjemu nasprotovali.