V dvorani Državnega sveta je 12. aprila 2024 v organizaciji Državnega sveta Republike Slovenije, Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije potekal posvet Finančna avtonomija slovenske lokalne samouprave. Na posvetu so Skupnost občin Slovenije zastopali dr. Vladimir Prebilič, predsednik, mag. Gregor Macedoni, podpredsednik in dr. Irena Bačlija Brajnik, podžupanja in strokovnjakinja na področju analize politik in javne uprave.
Organizatorji so opozorili, da uveljavljen zakonodajni koncept sistema financiranja občin ni skladen z Evropsko listino lokalne samouprave ter da je delež porabe javnih sredstev na lokalni ravni bistveno nižji od povprečja držav OECD in držav članic EU ter da je za učinkovito izvajanje nalog lokalnega pomena in s tem zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva je osnova finančna sposobnost občin.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je izpostavil podporo in pomembnost občin kot gonil napredka v Sloveniji. Poudaril je potrebo po ustrezni finančni podpori za delovanje občin in decentralizacijo. Lotrič je opozoril na pretekle posvete o financiranju občin, kjer so bile izražene težave, a kljub temu ni bilo bistvenega napredka. Poudaril je enakopravnost lokalnih skupnosti kot partnerjev države ter napovedal prizadevanja Državnega sveta za ustanovitev druge ravni lokalne samouprave, ki jo zahteva ustava Republike Slovenije.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Vladimir Prebilič je poudaril, da je samostojno urejanje in reševanje zadev javnega pomena bistveni element lokalne samouprave, to pa zahteva ustrezno finančno podporo. »Ključni izzivi za finančno avtonomijo občin v Sloveniji zahtevajo sistemsko spremembo, vključno z uvedbo zadostnih virov financiranja,« je bil jasen. Zastopal je stališče SOS, da se v osnovno formulo za izračun primerne porabe občine ne posega, želeli pa bi si, da se zagotovijo dodatna sredstva izven 54 % dohodnine za občine, ki so podfinancirane.
Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, državni svetnik Peter Dermol, opozarja na razlike med občinami in njihove različne potrebe, ki bi jih morali upoštevati pri financiranju. ZMOS meni, da sedanji sistem financiranja mestnih občin ni pravičen, saj se podfinanciranost večjih občin vsako leto povečuje. Zato predlagajo vrnitev dodatnega koeficienta za mestne občine, ki je že bil v veljavi, ali pa diferenciacijo občin v tri kategorije.
Predsednik Združenja občin Slovenije, Robert Smrdelj, je opozoril, da sedanji sistem župane pogosto sili v težka pogajanja. ZOS predlaga temeljito analizo občinskih financ, da bi se jasno ugotovilo stanje podfinanciranosti in zadostnega financiranja. Poudarja pomembnost kohezijskih virov kot ključnega vira financiranja občin ter želi več podpore posredniških teles pri koriščenju teh sredstev. Poleg tega ZOS predlaga ponovno upoštevanje inflacije pri izračunu povprečnine ter določitev okvira za pogajanja pri tem izračunu.
Minister za javno upravo, mag. Franc Props, je predstavil temeljna načela in značilnosti sistema financiranja slovenskih občin, ki zagotavlja trajne in stabilne temelje za njihovo delovanje. Ker so občine zelo različne po velikosti, številu prebivalcev in geografskih značilnostih, je težko najti enotne rešitve, ki bi zadovoljile vse, je izpostavil. Vendar po njegovem mnenju zakon, ki ureja financiranje občin, zagotavlja mehanizme, ki ustrezajo večini slovenskih občin. Minister je predstavil tudi vsebino novele zakona o financiranju občin, ki predvideva nekaj dodatnih virov financiranja. Zakon je trenutno v javni obravnavi, vlada pa naj bi ga obravnavala predvidoma v mesecu maju.
Minister za finance, Klemen Boštjančič, se je strinjal, da občine potrebujejo zadostne vire za delovanje, ki morajo biti sorazmerni s predpisanimi nalogami. Sistem financiranja je oblikovan tako, da zagotavlja dodatna sredstva šibkejšim občinam. Predstavil je različne vire financiranja občin, pri čemer je poudaril sredstva za uravnotežen razvoj, ki so veljavna od leta 2021. Tudi sam si želi najti način, kako se izogniti vsakoletnim pogajanjem za sredstva za delovanje občin.
Raziskovalka na Fakulteti za družbene vede in podžupanja Občine Dobrova-Polhov Gradec izr. prof. dr. Irena Bačlija Brajnik je predstavila pregled stopnje finančne avtonomije Slovenskih občin v primerjalnem pogledu. Evropska komisija spremlja in vrednoti splošno lokalno avtonomijo z Indeksom lokalne avtonomije za vse države EU. Slovenija ima po vseh indeksih relativno avtonomno lokalno samoupravo glede na naloge in način, kako so občine ločene od drugih nivojev oblasti, pri financah pa šepa. Slovenija primerjalno sodi med države s srednjo do nizko finančno avtonomijo lokalne samouprave, skupaj z Madžarsko, Albanijo, Ukrajino in Veliko Britanijo, ki nima razvite lokalne samouprave.
Član glavnega odbora Skupnosti občin Slovenije in župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni je izpostavil, da so slovenske občine financirane brez neposredne povezave z avtonomno ustvarjenimi prihodki, ob tem pa so vsakoletno podvržene pogajanjem za prejeto povprečnino, ki dodatno zmanjšuje avtonomijo in dolgoročno razvojno naravnanost lokalne samouprave. Težave torej ne vidi zgolj v opredelitvi »povprečno« določenih prihodkov večinsko vezanih na število prebivalcev, ampak tudi v dilemi, ali si slovenske občine želijo bolj dinamičen sistem financiranja, ki bi posredno določil spodnjo mejo še »finančno avtonomne« lokalne skupnosti, glede na »ustvarjene« prihodke in zmožnost razvojnega delovanja.
S predstavitvami so na posvetu sodelovali tudi predstavniki poslanskih skupin: vodja Poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic, vodja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelka Godec in predstavnik poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati mag. Janez Žakelj.
Zaključke posveta, ki sta ga vodila predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad ter podpredsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in župan Občine Žirovnica Leopold Pogačar, bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj nato pa še plenum Državnega sveta.