V četrtek, 7. 11. 2024 je potekala petnajsta seja Delovne podskupine za zmanjšanje stroškov občin, na kateri so sodelovali predstavniki MJU, MNVP in asociacij občin.
Uvodoma je bilo govora o Zakonu o vodah. SOS je predlagala, da se služnosti v korist lokalnih skupnosti ustanovijo neodplačno. Ustanavljanje neodplačnih služnosti namreč že določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Pravna pravila se bi tako poenotila za vse državno premoženje, hkrati pa se bi lokalne skupnosti tako razbremenilo dodatnega stroška. Predstavniki MNVP so povedali, da se bodo opredelili do pobude s pisnim odgovorom.
Drug predlog SOS je bil prenos stroška izdelave poplavnih študij na državo. MNVP so pojasnili, da država izdeluje le poplavne študije za določena območja pomembnega vpliva poplav. Občine pa v okviru izdelave občinskih prostorskih načrtov opravijo dodatno potrebne hidrološko hidravlične študije. Zavedajo se, da le-to za občine predstavlja dodatne stroške, vendar kljub temu menijo, da je obstoječi sistem ustrezen.
Glede Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin in predloga, da se upoštevajo tudi druge lastnosti zemljišča (naravne danosti kot nesanirane in neustrezno sanirane gramoznice, kamnit nerodoviten teren, poplavljene površine, strme površine z revno plastjo zemljine…) je predstavnik GURS povedal, da je v prenovi Zakon o katastru nepremičnin, ki predstavlja pravno podlago za omenjen pravilnik. Pojasnil je, da so zadevno vsebino preverili in ocenili kot ustrezno. Zato določitve bonitete zemljišča ne morejo spreminjati, saj se bi s tem podrl cel sistem.
SOS je opozorila tudi na potrebo po novi, enotni zakonski ureditvi odmere NUSZ po občinah. Obstoječa zakonodaja na kateri sloni odmera NUSZ je namreč stara 40 let, razmere v občinah in njihove potrebe pa so se v tem času spremenile. Zaradi oteženega izvajanja sistema NUSZ se je izoblikovala tudi bogata sodna praksa Ustavnega, Upravnega in drugih sodišč RS, ki je čedalje bolj pomembna za normalno izvajanje NUSZ. Predstavniki MNVP so povedali, da bi naj bil marca drugo leto pripravljen novi osnutek Zakona o davku na nepremičnine, zato bi bilo nesmotrno popravljati obstoječe predpise. Opozorili smo, da je potrebno tako združenja kot tudi same občine pravočasno vključiti v pripravo zakonodajnega predloga.
Glede Uredbe o habitatnih tipih je bilo predlagano, da država zagotovi sredstva enotam Zavoda RS za varstvo narave za analizo stanja in izvajanje uredbe. Omenjen zavod se opira na interne podatke in pogosto prenaša dokazovanje na občine. Postopki priprave prostorskih načrtov trajajo leta in predstavljajo velike stroške za občine. Predstavnica MNVP je povedala, da želijo poenotiti prakso Zavoda RS za varstvo narave in, da so odprti za predloge občin, kako bi to lahko dosegli.