Celje, 23. januar 2025 – Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je razpravljalo o predlogu izhodišč za obdavčitev premoženja in razbremenitev dela ter NUSZ, predlogu Zakona o funkcionarjih ter Zakonu o zaščiti živali.
Seji predsedstva sta se pridružili državna sekretarka mag. Katja Božič in Tina Humar, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov z Ministrstva za finance. Povedali sta, da je bil namen objave izhodišč za obdavčitev premoženja spodbujanje javne razprave v družbi. Z izhodišči naj bi zasledovali številne cilje države in obenem upoštevali interese prebivalstva ter lokalnih skupnosti. Izpostavili sta zlasti razlikovanje med davkom na nepremičnine in obdavčenjem premoženja. Davek na nepremičnine namreč ne dovoljuje možnosti razlikovanja med prvo in vsako naslednjo nepremičnino ali različnih stopenj obdavčitve, medtem ko je z davkom od premoženja to možno. Zato so se odločili za preveritev možnosti za uvedbo novega davka na premoženje, s katerim država želi podpirati tudi stanovanjsko politiko v državi.
V razpravi so županje in župani izpostavili, da so izhodišča za obdavčitev premoženja v osnovi zgrešena, s tem ko predvidevajo ukinitev obstoječih virov financiranja (zdajšnji Davek od premoženja) in stekanje davka v celoti v državni proračun. To predstavlja izredni poseg v finančno avtonomijo lokalne samouprave, čemur Skupnost občin Slovenije odločno nasprotuje. Županje in župani so izpostavili, da predlogi države za obdavčitev premoženja kaže vse prvine davka na nepremičnine. Opozorili so, da je o ustavnosti v letu 2013 sprejetega Zakona o davku na nepremičnine že odločalo Ustavno sodišče v svoji odločbi št. U-I-313/13 (z dne 21. 3. 2014), kjer je med drugim navedlo, da je davek na nepremičnine v temelju občinski davek in bi moral zato pretežni del denarja pripadati občinam.
Kakor sta obrazložili predstavnici Ministrstva za finance pa se z novim davkom od premoženja naj ne bi bilo predvideno poseganje v Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), katerega prejemnice so občine. Župani so poudarili, da ima NUSZ vrsto sistemskih težav, da so temelji izrazito zastareli in so nove ureditve nujne, zato si želijo, da bi se predvsem na tem področju zgodile korenite spremembe, s katerimi se bo omogočilo korektno usmerjanje prostorskega razvoja v lokalnih okoljih.
Županje in župani so bili kritični predvsem do parcialnega urejanja obdavčitve premoženja brez kritične presoje o dejanskih učinkih te davčne politike na trg nepremičnin in prebivalstvo. Poudarili pa so tudi, da je potrebno obdavčitev premoženja v širšem smislu urediti celovito – tako, da bo omogočala korektno pobiranje in obračunavanje davka in obenem omogočala vodenje različnih razvojnih politik, v tem smislu tudi vplivanje na število praznih nepremičnin in kratkotrajno oddajanje.
Županje in župani so govorili tudi o predlogu Zakona o funkcionarjih, ki uvaja enotno ureditev na področju pravic in obveznosti, ki se nanašajo na plačo, druge prejemke iz delovnega razmerja in povračila določenih stroškov, ter glede pravic po prenehanju mandata, če teh pravic izrecno ne ureja posebni zakon.
Predlagali so, da se določbam o pravicah po prenehanju funkcije doda določilo, ki županjam in županom ter podžupanjam in podžupanom izrecno priznava vodstvene izkušnje ter nadomestilo po končanju funkcije tako kot poslancem. Zavzeli so stališče, da morajo funkcionarjem na lokalni ravni pripadati isti dodatki kot poslancem, ne glede na predpis, v katerem je določen dodatek urejen. Posebej so izpostavili, da bi pravica do povrnitve stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov morala pripadati poleg poklicnim funkcionarjem, tudi nepoklicnim, saj ne obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih se ta pravica omejuje na poklicne funkcionarje.
Županje in župani so govorili tudi o izhodiščih za predlog novele Zakona o zaščiti živali in izpostavili, da je zakon potreben celostne sistemske prenove. Nasprotovali so vsem predlogom, ki dodatno zvišujejo stroškom občinam in izrazili pričakovanje, da bo resorno ministrstvo oz. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v naslednjih korakih v dialogu z lokalnimi skupnostmi izdelala sprejemljiv predlog zakona.