Slovenija letos prvič obeležuje Teden za podnebje, ki ga uvaja novi Podnebni zakon (PoZ). Po zakonski določbi bo tretji teden v oktobru vsako leto namenjen izobraževanju, ozaveščanju in javnim razpravam o podnebnih spremembah. V okviru Tedna za podnebje se Državni zbor seznani s Poročilom o blaženju podnebnih sprememb in z mnenjem Podnebnega sveta, vsaki dve leti pa tudi s Poročilom o prilagajanju podnebnim spremembam. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), v sodelovanju z drugimi resorji, v tem obdobju organizira izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti, pri čemer k sodelovanju pozove izvajalce izobraževanja in ozaveščanja.
V ospredju tega tedna sta potekala dva dogodka − Podnebni dialog: 2045 je pred vrati (oblikovanje priporočil za vlado in Državni zbor z namenom učinkovitejša odzivanja države na podnebne zadeve), organiziran 15. oktobra 2025 v Ljubljani in Urbana konferenca: Prilagajanje naselij na podnebne spremembe, organiziran16. oktobra 2025 v Kranju, z namenom osvetljevanja vplivov podnebnih sprememb in strategij prilagajanja. Konferenca je bila namenjena obravnavi izzivov podnebnih sprememb v mestih ter iskanju sistemskih rešitev za prilagajanje urbanih območij, njen poudarek pa je bil na obvladovanju vročinskih valov, neurij, poplav in drugih ekstremnih vremenskih pojavov. Dogodek je povezal strokovnjake, predstavnike mestnih občin in druge deležnike za izmenjavo znanja, dobrih praks in idej za trajnostni razvoj slovenskih mest.
Potekal pa je tudi uvodni dogodek projekta LIFE – Prilagodimo se podnebnim spremembam (LIFE4ADAPT), enega največjih slovenskih projektov za prilagajanje podnebnim spremembam. Projekt, vreden 26 milijonov evrov, povezuje 14 partnerjev (med drugim tudi SOS) in 5 povezanih organizacij, cilj pa je povečati odpornost Slovenije na podnebne spremembe. Andrej Gnezda iz Direktorata za podnebne politike na pristojnem ministrstvu je na dogodku povedal, da podnebne spremembe niso več nekaj oddaljenega in da se je treba na izzive, kot so vročinski valovi, poplave in suše, odzvati usklajeno in odgovorno. V sklopu projekta LIFE4ADAPT bodo med drugim vzpostavljeni nacionalni center za podnebne analize in projekcije, izvedeni pilotni ukrepi v različnih sektorjih in organizirana izobraževanja. Projekt delno financira program LIFE Evropske unije (53 %), preostala sredstva pa zagotavljajo Podnebni sklad MOPE in projektni partnerji (47 %). Izvajal se bo vse do leta 2032.
V tem tednu pa je bila aktivna tudi Podnebna pisarna. SOS je skupaj z MOPE organiziral 2. spletni sestanek z resorji z ministrstev. Na dogodku so po uvodni predstavitvi SOS o preteklih, aktualnih in načrtovanih aktivnosti Podnebne pisarne, predstavniki različnih ministrstev predstavili pobude, projekte in priložnosti, povezane s podnebnim spremembam. Z Ministrstva za zdravje so izpostavili projekt v izvedbi ProstoRož-a, ki z enostavnimi in stroškovno učinkovitimi ureditvami, kot so nove klopi med klinikami, izboljšuje doživljanje zunanjega prostora javnega zdravstvenega zavoda UKC. Predstavnik z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je predstavil odprt razpis platforme Cohesion for Transition (C4T), ki občinam nudi tehnično podporo pri implementaciji različnih projektov na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Predstavnica iz Ministrstva za kulturo je napovedala posvet Zeleni prehod v kulturi, z Ministrstva za naravne vire in prostor pa so bile predstavljene dejavnosti v okviru Meseca prostora 2025 in poudarjen pomen ozelenitve urbanih površin. Med pomembnimi poudarki so bili tudi evropski razpisi in digitalne rešitve, kot so lokalni digitalni dvojčki, ki jih je predstavilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo v sklopu načrtovanega projektnega sodelovanja.
Glavno sporočilo Tedna za podnebje je jasno: podnebne spremembe so skupen izziv, ki zahteva odločno in usklajeno ukrepanje vseh – posameznikov, občin, gospodarstva in države. Vsak korak k trajnostnim rešitvam prispeva k varni, odporni in zeleni prihodnosti.
Da bi se lahko učinkovito spopadli s podnebnimi izzivi, moramo povezati moči – občine, ministrstva, podjetja in organizacije, ki delujejo na tem področju, pa tudi vsakega posameznika, ki lahko s svojimi vsakodnevnimi odločitvami prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe. Le s sodelovanjem, odgovornostjo in skupno vizijo lahko gradimo družbo, ki bo pripravljena na prihodnost.