V torek, 21. oktobra 2025 je v Mariboru potekal dogodek, posvečen trajnostnemu razvoju mestnih dvorišč in spodbujanju zelenih urbanih rešitev, ki pomembno prispevajo k boljši kakovosti bivanja v mestih. Na dogodku, ki ga je organiziralo Društvo Hiša!, je v javni tribuni sodelovala tudi predstavnica Skupnosti občin Slovenije (SOS).
Uvodoma je udeležence nagovorila Maja Pegan iz društva Hiša!, ki je izpostavila pomen vključevanja prebivalcev v oblikovanje in oživljanje skupnih zelenih površin. Sledila je predstavitev projekta »Dvorišča – zeleni prostori skupnosti«, ki ga je predstavila Lina Petrović iz društva Hiša!. Projekt prikazuje potencial urbanih dvorišč kot prostorov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe znotraj obstoječe infrastrukture projekt in je sofinanciran s strani Eko sklada. V nadaljevanju dogodka, sta strokovne ugotovitve o zeleni infrastrukturi na mariborskih dvoriščih predstavili dr. Kaja Pogačar in dr. Melita Rozman Cafuta z Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM). Kot sta povedali, so v raziskavi, ki so jo naredili skupaj s študenti, opozorili na pomen ohranjanja in načrtovanja zelenih površin, ki prispevajo k večji odpornosti mest na vse bolj glasne podnebne spremembe.
O mikroklimi na izbranih mariborskih dvoriščih je spregovorila Katarina Trstenjak, strokovnjakinja za podnebne spremembe, ki je predstavila izsledke o vplivu zelenih površin na temperaturo in kakovost zraka v mestnih središčih. Sledila je predstavitev primerov dobrih praks zelenih dvorišč, nastalih s sodelovanjem lokalnih skupnosti oz. občin in podjetij s strani Pegan. Eno takšnih je uspešno sodelovanje MOL in lokalne skupnosti v Budimpešti pri ozelenitvi enega izmed tamkajšnjih dvorišč (karejev). S tem je poudarila pomen povezovanja različnih akterjev pri trajnostnem urejanju urbanega prostora. Dogodek se je zaključil s predstavitvijo projekta Ready 4 Heat, ki ga je predstavila Gordana Kolesarič iz projektne pisarne Mestne občine Maribor (MOM). Projekt, ki se bo zaključil naslednje leto (2026) se osredotoča na pripravo mest na energetske izzive in prilagajanje podnebnim spremembam.
Na javni tribuni, ki je sledila predstavitvam, so govorci in udeleženci izmenjali izkušnje ter razmišljanja o nadaljnjem razvoju zelenih skupnostnih prostorov. Razprava je tekla o tem, kaj lahko sami prispevamo k ozelenjevanju dvorišč, kako lahko omejimo nepremišljeno podiranje dreves na zasebnih zemljiščih ter na kakšne načine lahko kar najbolj učinkovito podpiramo zasaditev novih. Svoj prispevek je dodala tudi Ana Plavčak iz Skupnosti občin Slovenije, ki je izpostavila, da v praksi že obstajajo orodja za občine. Vezano na to, je izpostavila zbir priporočil za prostorsko načrtovanje, ki so nastala v sklopu Državnega prostorskega reda. Poudarila je uporabnost Odloka o urejanju podobe naselij in krajine, ki ga lahko občine sprejmejo na določenem območju, in zanj določijo priporočila, ki so vezana na doseganje bolj urejenega in prijetnega bivalnega okolja. Dodatno je izpostavila pomen prenosa in izmenjave dobrih praks iz Slovenije (ureditev zelenega kareja – parkovnega območja z vrtički v centru Izole) in tujine. Ob koncu pa je napovedala še niz usposabljanj, ki so skupaj s strokovnjaki v pripravi za občinske uradnike in institucije, ki tesno sodelujejo z občinami, najprej v sklopu delovanja Podnebne pisarne, v nadaljevanju pa v okviru projekta LIFE4ADAPT.
