Podnebne aktivnosti zaznamovale vremensko nepredvidljiv maj

Kljub muhastemu vremenu je bil mesec aktiven na področju podnebnih aktivnosti. Izvedena je bila strokovna ekskurzija na Madžarsko, namenjena spoznavanju podnebnih in kulturnih vidikov urejanja prostora v občini Sombotel in Narodnem parku Őrség.

Aktivnosti so se odvijale tudi v različnih občinah po Sloveniji. V Novem mestu je potekalo dvodnevno usposabljanje LIFE4ADAPT o vključevanju podnebnih vidikov v pripravo projektov in razvojno načrtovanje. V mesecu sta se zvrstila še dva Podnebna sprehoda, na katerih so udeleženci spoznavali dobre prakse prilagajanja podnebnim spremembam v Novem mestu in na Krasu. Med osrednjimi tematikami so bili ukrepi, ki pomagajo mestu bolje prenašati posledice podnebnih sprememb kot pa tudi realizirati sistemske rešitve za obvladovanje požarov v naravi ter vzpostaviti učinkovitejše upravljanje z vodami.

Podnebnim tematikam so v okviru dogodkov Podnebne pisarne SOS prisluhnili tako župani v okviru Podnebnega sprehoda na dogodku Alpe Adria Cup kot tudi županje na srečanju Kluba županj.

Kot smo že izpostavili (Podnebni sprehod na Krasu, op.a.), je bila pomembna tema meseca področje zaščite in reševanja, saj podnebne spremembe povečujejo pogostost in intenzivnost naravnih nesreč ter drugih ekstremnih vremenskih dogodkov. Na strokovnem posvetu o sistemskem financiranju zaščite in reševanja sta bila posebej izpostavljena pomen dolgoročne podpore gasilstvu in civilni zaščiti ter vključitev področja v novi večletni finančni okvir EU.

Dodatno smo prejeli obvestilo, da je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo začelo javno posvetovanje o pripravi novega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2030–2040). Mesec pa so zaznamovali tudi posamezni razpisi in anketa Evropske pobude za mesta (EUI).

V okviru Podnebne pisarne nadaljujemo s pripravo kataloga dobrih praks slovenskih in tujih občin na področju prilagajanja podnebnim spremembam in morebitne zainteresirane občine, regije in sodelujoče deležnike, še vedno vabimo k sodelovanju.

Kot primer dobre prakse tokrat izpostavljamo nizozemski Helmond, kjer v okviru projekta Brainport Smart District nastaja trajnostna soseska prihodnosti, zasnovana na krožnem upravljanju z vodo, souporabi energije in aktivnem vključevanju prebivalcev v soustvarjanje podnebno odporne skupnosti.

Več si lahko preberete tukaj.