V okviru Tedna za podnebje je 21. oktobra 2026 v Biotehniškem centru Naklo potekal Podnebni dialog 2026 »Ekstremi so že tu – kaj nas čaka?«, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor v okviru projektov LIFE IP CARE4CLIMATE in LIFE4ADAPT. Osrednja tema dogodka so bili vse pogostejši vremenski ekstremi, kot so suše, poplave in požari, ter potreba po usklajenem odzivanju države, občin, stroke in širše družbe na posledice podnebnih sprememb.
Na okrogli mizi, ki jo je moderirala klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, so sodelujoči poudarili, da se je podnebna politika v preteklosti osredotočala predvsem na blaženje podnebnih sprememb oz. zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, medtem ko prilagajanje podnebnim spremembam šele v zadnjih letih pridobiva večjo pozornost, tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije.
Posebna pozornost je bila namenjena pripravi nacionalne Strategije prilagajanja podnebnim spremembam in regionalnih akcijskih načrtov prilagajanja, ki jih predvideva Podnebni zakon. Kot je pojasnil dr. Janez Berdavs z Ministrstva za okolje in prostor, bo nacionalna strategija opredelila ključne izzive in prednostna področja prilagajanja, konkretni ukrepi pa bodo podrobneje določeni v 12 regionalnih akcijskih načrtih prilagajanja. Ti bodo temeljili na regionalnih ocenah podnebne ranljivosti in tveganj ter določali ukrepe in roke za njihovo izvedbo. Za pripravo načrtov bodo odgovorni razvojni sveti regij, pripravljale pa jih bodo regionalne razvojne ali lokalne energetske agencije. K uresničevanju teh ciljev prispeva tudi strateški projekt LIFE4ADAPT, ki podpira krepitev sistema prilagajanja podnebnim spremembam, načrtovanje in izvajanje ukrepov na regionalni in lokalni ravni, izboljšanje strokovnih podlag ter povezovanje ključnih deležnikov za večjo podnebno odpornost Slovenije. Pomembno vlogo pri tem ima tudi Skupnost občin Slovenije, ki v okviru projekta LIFE4ADAPT in aktivnosti Podnebne pisarne občinam in regijam zagotavlja strokovno podporo, krepi njihove zmogljivosti ter spodbuja izmenjavo znanja, dobrih praks in sodelovanje na področju prilagajanja podnebnim spremembam.
V razpravi je bila izpostavljena tudi potreba po boljšem medresorskem sodelovanju in usklajenem delovanju vseh ravni upravljanja. Država namerava okrepiti koordinacijo med ministrstvi, hkrati pa s predpisi omejevati neustrezne prakse ter s financiranjem in sofinanciranjem spodbujati učinkovite ukrepe prilagajanja.
Za občine in regije bodo regionalni akcijski načrti pomembna podlaga za načrtovanje in izvajanje konkretnih ukrepov za krepitev podnebne odpornosti. Pri tem bodo ključni sodelovanje med državno, regionalno in lokalno ravnjo, strokovna podpora ter zagotavljanje ustreznih finančnih virov.
Podnebni dialog je potekal v okviru Tedna za podnebje, ki ga določa Podnebni zakon in je namenjen ozaveščanju, izmenjavi znanja ter vključevanju različnih družbenih skupin v oblikovanje podnebnih politik.
Celoten posnetek okrogle mize je dostopen na tej povezavi.
Avtor fotografij: Siniša Kanižaj (STA)