Vlada izdala novelo uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti iz SKP 2023–2027
Vlada je izdala novelo Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba) vključuje vsebinske spremembe in dopolnitve posameznih členov ter tudi redakcijske popravke. Namen sprememb in dopolnitev uredbe je zagotoviti lažjo in preprostejšo izvedbo posameznih intervencij, pa tudi jasnejši in razumljivejši zapis posameznih določb uredbe.
Spremembe in dopolnitve uredbe se nanašajo na splošne določbe (popravek sklica na Uredbo o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, uskladitev definicije mejice z drugimi predpisi, ureditev vstopov in novih vstopov v nekatere intervencije, ureditev plačil v primeru povečanja površin v okviru obstoječih obveznosti pri nekaterih operacijah, prenos obveznosti pri nekaterih operacijah, nadomestitev obveznosti pri nekaterih operacijah, preverjanje izpolnjevanja zahteve glede analize tal in gnojilnih načrtov, spremembe pri grafičnih evidencah, obseg programa usposabljanja, minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev) intervencije (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina, habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000, lokalne pasme in sorte), priloge (zahteve za izvajanje intervencij KOPOP, HTV in LOPS, kombinacije intervencij razvoja podeželja, katalog kršitev in upravnih sankcij) in redakcijske popravke posameznih členov.
Vlada potrdila predlog sprememb Zakona o vrtcih
Vlada s predlogom novele Zakona o vrtcih sledi cilju zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje predšolske vzgoje, ki postavlja temelje za zdrav in optimalen razvoj otrok. S spremembami vlada ureja pomanjkljivosti dosedanje ureditve in krepi vlogo mreže javnih vrtcev v Republiki Sloveniji.
Namen sprememb Zakona o vrtcih so posodobitve, usmerjene v odpravljanje v praksi zaznanih pomanjkljivosti, krepitev sistema javne predšolske vzgoje, obenem pa tudi vpeljava rešitev, s katerimi se v predšolsko vzgojo spodbuja vključevanje otrok iz ranljivih skupin.
Informacija o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost
Vlada se je seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija je za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) doslej prejela 1,1 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost – finančno najobsežnejšega dela evropskega svežnja za okrevanje NextGenerationEU. Od tega je država končnim prejemnikom od začetka izvajanja NOO leta 2021 do danes izplačala dobrih 860 milijonov evrov. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je izplačala 100 milijonov evrov.
Skladno s predlogom tretje spremembe NOO, za katerega je Evropska komisija že podala predhodno pozitivno oceno in zdaj čaka še dokončno potrditev Sveta Evropske unije, lahko Slovenija iz Bruslja do konca leta 2026 prejme še 940 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 187 milijonov evrov posojil Mehanizma za okrevanje in odpornost. Predvidoma prihodnji mesec bo vlada v Bruselj posredovala četrti zahtevek za plačilo.
Akcijski načrt za krepitev primarnega zdravstvenega varstva v letih 2025 in 2026
Vlada Republike Slovenije je sprejela Akcijski načrt za uresničevanje Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, in sicer za leti 2025 in 2026.
Ministrstvo za zdravje je tako pripravilo prvi dvoletni akcijski načrt, ki vključuje osem prednostnih ukrepov na posameznih področjih, ki so se izkazala za kritične točke v sistemu zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva:
- vzpostavitev mreže primarnega zdravstvenega varstva,
- zagotovitev dostopnosti zdravnika na primarni ravni za paciente in spremljanje izkušenj pacientov z zdravstveno obravnavo,
- vzpostavitev novega modela nujne medicinske pomoči,
- vzpostavitev notranje organizacijske enote na Ministrstvu za zdravje, ki se prednostno ukvarja s primarno ravnjo zdravstvenega varstva,
- zmanjšanje administrativnih bremen in obračunskih postopkov pri delu v primarni zdravstveni dejavnosti,
- uvedba stimulativnega nagrajevanja v primarnem zdravstvenem varstvu,
- sprememba zakonodaje za omogočanje terciarne ravni družinske medicine,
- priprava predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Vir: Vlada RS