Uredba o določitvi strateških mejnih točk na kopenskih mejah
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o določitvi strateških mejnih točk na kopenskih mejah Republike Slovenije in jo objavi v Uradnem listu. Ministrstvo za notranje zadeve v dvanajstih mesecih po začetku veljavnosti uredbe pripravi načrt strateškega upravljanja in urejanja nepremičnin in infrastrukture na nekdanjih mejnih prehodih na kopenskih mejah, ki nimajo statusa strateških mejnih točk in bodo dopolnjevali aktivnosti na strateških mejnih točkah.
Strateške mejne točke na meji z Italijo so: Škofije, Kozina, Fernetiči in Vrtojba. Strateški mejni točki na meji z Avstrijo sta Karavanke in Šentilj (avtocesta). Strateški mejni točki na meji z Madžarsko sta Dolga vas in Pince (avtocesta). Strateške mejne točke na meji s Hrvaško so: Dragonja, Starod, Jelšane, Metlika, Obrežje (avtocesta), Dobova (železniška postaja), Dobovec, Gruškovje, Zavrč in Petišovci.
Poročilo o delu Inšpektorata za javni sektor v letu 2024
V zvezi z nadzorom upravnih postopkov so najpogostejše nepravilnosti pri izdelovanju odločb v zvezi s sestavnimi deli odločb, kršitve temeljnih načel Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kršitve spoštovanja rokov za odločanje ter kršitve poslovanja z vlogami strank, izdelovanju zapisnikov in izdajanju pooblastil po ZUP za vodenje in odločanje v upravnem postopku. Ostale ugotovljene kršitve se nanašajo na kršitve v zvezi s poslovanjem s pritožbami, vročanje dokumentov, vabljene strank, nepravilnosti pri vročanju dokumentov v elektronski obliki, delo organa II. stopnje, izdelovanje uradnih zaznamkov, zastopanje strank, ponovni postopek na I. stopnji, izvršbo, nepravilnosti pri reševanju vlog za vpogled v dokumente zadeve, nepravilnosti pri uporabi jezika, nepravilnosti pri določanju dokončnosti/pravnomočnosti/izvršljivosti odločb in drugo.
V zvezi z nadzorom izvajanja Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) je Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev in plačni sistem ugotovila najpogostejše nepravilnosti pri sistemiziranju delovnih mest, pri izvedbi postopka javnega natečaja, pri določitvi poskusnega dela, pri povračilu stroškov iz delovnega razmerja, pri določitvi pogojev in rokov v pogodbi o zaposlitvi,…
Podnebni zakon – razvojna priložnost za Slovenijo, ljudi in podjetja
Vlada je na seji sprejela predlog Podnebnega zakona. Gre za enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov. S Podnebnim zakonom Slovenija postavlja temelje za družbo, ki je varna, odporna in gospodarsko uspešna – v sozvočju z naravo in odgovorna do prihodnjih generacij.
Temeljni cilj zakona je s postopnim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in povečevanjem ponorov doseči podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2045 ter obenem okrepiti odpornost na posledice podnebnih sprememb. Zakon daje poudarek tudi pravičnosti in predvidljivosti – za ljudi, regije, mesta ter občine in za gospodarstvo. Podnebni zakon je naložba v varnejšo prihodnost in pametno rast. Ljudem prinaša večjo varnost pred posledicami podnebnih sprememb, podjetjem jasen kompas za zelene odločitve, naši družbi pa daje moč, da ostane konkurenčna v svetu, ki se hitro spreminja.
Vlada potrdila spremembe in dopolnitve Gradbenega zakona
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona in ga poslala Državnemu zboru v obravnavo po rednem zakonodajnem postopku.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona vsebuje naslednje rešitve zavezuje mnenjedajalce k transparentnosti in zagotavljanju vseh relevantnih informacij o svoji pristojnosti in zahtevah na enem mestu preko prostorskega informacijskega sistema, določa enotni 30 dnevni rok za izdajo projektnih pogojev in mnenj za vse mnenjedajalce ter uvaja fikcijo skladnosti dokumentacije s predpisi mnenjedajalca v primeru molka organa,…
Cilji predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona je prilagoditi področje dovoljevanj potrebam sodobnega časa. Zaradi uvajanja sistema eGraditev (s 6. 1. 2026 bo vzpostavljen na območju celotne Slovenije), ki digitalno podpira vse procese dovoljevanja, se postopke le nadgrajuje.
Vlada določila besedilo spremembe Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) se spreminja le drugi odstavek 106.d člena, in sicer se pogoji glede dodatka za stalnost poenotijo s pogoji v drugih državnih organih, kjer so zaposleni upravičeni do dodatka za stalnost in ki dodatek za stalnost prejmejo že po poteku petih let. Dodatek za stalnost sicer ZVNDN že določa in ga s tokratnim noveliranjem ne uvaja na novo. Do sedaj je bilo določeno, da javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo v skladu s sistemizacijo delovnih mest operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti, pripada dodatek za stalnost po desetih letih. V istem odstavku se določa tudi, da se ob morebitni premestitvi javnega uslužbenca, ki je premeščen iz organa, v katerem je bil upravičen do dodatka za stalnost, na področje zaščite reševanja in pomoči, v delovno dobo všteva tudi delovna doba v organu, iz katerega je bil premeščen.
Dodatek za stalnost zagotavlja kontinuiteto zaposlenih na posameznem področju in zaposlovanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kontinuiteta in predaja znanja sta ključna za učinkovito delovanje sistema zaščite in reševanja.
Uskladitev dodatka za stalnost za uslužbence na področju zaščite, reševanja in pomoči je bila dogovorjena in potrjena s sindikati tudi v okviru vladnega pogajanja za prenovo plačnega sistema.
Vlada določila besedilo predloga novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja za tretjo obravnavo
Državni zbor je 27. maja 2025 sprejel sklep, da vlada pripravi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja za tretjo obravnavo.
Predlog zakona za tretjo obravnavo je pripravljen na podlagi Pregleda sprejetih amandmajev k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter pregleda členov, h katerim so bili amandmaji sprejeti.
Soglasje vlade k predlogu amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi
Vlada je na današnji seji potrdila soglasje k predlogu amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi. S predlaganim amandmajem se širi nabor oseb, ki se v skladu z zakonom štejejo za družinske člane pri uveljavljanju pravic dolgotrajne oskrbe. Tako se med osebe izrecno dodajajo stari starši, kar je pomembno z vidika medgeneracijske skrbi in povezanosti znotraj razširjene družine.
Ustanovitev Delovne skupine vlade za pripravo predloga Strategije regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050
Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o ustanovitvi Delovne skupine vlade za pripravo predloga Strategije regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050.
Naloga delovne skupine je priprava predloga Strategije regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050, ter osnutkov ukrepov za uresničevanje le te. Delovna skupina bo pri izvajanju nalog sodelovala tudi z drugimi osebami in zunanjimi strokovnjaki, katerih sodelovanje je pomembno za njeno delo.
Vir: Vlada RS