V četrtek, 23. aprila 2026 je v Mariboru potekalo skupinsko testiranje naprednih UI platform za prehod v krožno gospodarstvo v organizaciji Skupnosti občin Slovenije in Lokalne energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA). Prijavljeni udeleženci so bili že pred srečanjem pozvani, da se pravočasno registrirajo na obe platformi, na dogodek prinesejo svoje računalnike ter zberejo strateške dokumente, projekte, kazalnike in druge okoljske podatke, s katerimi razpolagajo v občini ali regiji in bi jih lahko podpirali pri razvoju iz linearnega v krožno gospodarstvo. Interes za srečanje je poleg že vključenih (občini Maribor in Kranj) izkazalo še okoli 10 slovenskih občin različnih velikosti in geografskih lokacij.
Po uvodni predstavitvi projekta CircularPSP s strani organizatorjev sta besedo prevzeli predstavnici podjetja VCG.AI, ki sta predstavili platformo CircOS. V nadaljevanju so udeleženci s pomočjo umetne inteligence preizkusili generiranje misije mesta. Ker misija sestoji iz več podvprašanj, so udeleženci imeli priložnost izpostaviti dokumente in informacije ter na ta način reflektirati potrebe in vizijo njihove občine oz. regije. Srečanje je bilo časovno omejeno, zato sta predstavnici ponudnika udeležence spodbudili, da po vrnitvi v občine skupaj s sodelavci pregledajo rezultate, jih uporabijo za nadaljnjo razpravo ter preizkusijo ključne funkcionalnosti platforme, kot so javno naročanje, izvedbeni procesi in uporaba klepetalnika.
Sledila je predstavitev platforme Circular.AI, ki se je začela s kratkim video uvodom. Udeleženci so podrobneje spoznali ključne elemente oblikovanja misije ter si ogledali primer uporabe CAI asistenta pri generiranju idej. Predstavljen je bil tudi proces, kako izbrano idejo razviti in implementirati v obliki projekta. Za nadaljnjo nalogo so bili udeleženci usmerjeni v pregled študij primerov ter uporabo baze znanja, ki vključuje strokovne članke, podkaste, certifikate in druge interaktivne vsebine s področja krožnega gospodarstva.
V nadaljevanju je potekala razprava. Na zastavljena vprašanja je bilo pojasnjeno, da so ciljne skupine uporabnikov platform predvsem občine, regionalne razvojne agencije, javni zavodi ter drugi deležniki, vključeni v načrtovanje in izvajanje politik trajnostnega in krožnega razvoja. Priložnost se odpira tudi v vključevanju zasebnega sektorja. Platforme so zasnovane tako, da podpirajo pripravo strateških dokumentov, saj omogočajo analizo obstoječih podatkov, oblikovanje ciljev, generiranje ukrepov ter spremljanje napredka.
Pri vsakodnevnem delu lahko platforme odločevalcem služijo kot orodje za hitrejše sprejemanje odločitev, zaposlenim pa pripravo gradiv, preverjanje različnih scenarijev ter podporo pri vodenju projektov.
V primerjavi s splošnimi plačljivimi storitvami, kot je ChatGPT, imajo te platforme prednost v svoji specializiranosti. Temeljijo na vsebinah, podatkih in taksonomijah, povezanih s krožnim gospodarstvom, ter omogočajo bolj ciljno usmerjene, kontekstualizirane in za občine relevantne rezultate. Poleg tega so prilagojene konkretnim procesom, kot so priprava strategij, javno naročanje ali razvoj projektov, kar uporabnikom omogoča bolj praktično in neposredno uporabo.
Uporaba platforme bo opravljenih testiranjih plačljiva, saj vključuje stroške razvoja in vzdrževanja napredne umetne inteligence, vendar je njen ključni cilj ostati cenovno dostopna in prilagojena potrebam občin. Namreč le tako lahko postane nepogrešljivo orodje za njihovo vsakodnevno delo.
Udeleženci so se ob zaključku srečanje strinjali, da sta platformi CircOS in CircularAi uporabni, vendar so poudarili, da potrebujejo več časa za njihovo poglobljeno preizkušanje v praksi, z vključevanjem različnih uporabnikov znotraj občin oziroma regij. Kot pomembno prednost so izpostavili tudi možnost uporabe lokalnega, to je slovenskega jezika.
