V sredo, 30.9.2020 je v konferenčni dvorani hotela Terme v Občini Brežice potekala 10. seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Županje in župani so v okviru razprave govorili o Predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi, financah občin in dogovorjeni povprečnini za leti 2021 in 2022.

  • Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi

Mag. Klavdija Kobal Straus, v.d. generalne direktorice Direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje, je uvodoma predstavila predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in aktivnosti ministrstva v času javne obravnave, ki traja do 5. oktobra 2020 ter predvidene aktivnosti za lokalne skupnosti. Povedala je, da rešitve, ki jih imamo trenutno ne odgovarjajo več na potrebe uporabnikov, zato pripravljajo spremembe. Pri vprašanjih ureditve dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju DO) so sledili mednarodni definiciji. Opredeljena je kot sistem storitev in ukrepov, namenjenih osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Področje dolgotrajne oskrbe je namreč takšno, da potrebe rastejo, in se zato smatra kot nov steber socialne varnosti. Vsakdo ima namreč pravico do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu in storitev skupnosti (zavarovanje za DO, enotna ocena upravičenosti, primerljive pravice za primerljive potrebe, možnost izbire oblike pravice,…).

Med predlaganimi spremembami je izpostavila uvedbo vzpostavitve enotnih vstopnih točk, ki bodo imele namen informiranja in uvedbo enotne ocene upravičenosti do DO, ter predstavila oblike koriščenja pravic iz DO, DO na domu in v instituciji, izvajalce DO in ostalo.

Predsednica komisije za pravna in zakonodajna vprašanja pri SOS, Melita Čopar, je predstavila sprejete sklepe komisije, ki je obravnavala predlog zakona. Predsedstvo SOS je bilo enotno, da je potrebno pripraviti in sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi in podzakonske predpise, ki bodo celostno usklajeni z občinami in ostalimi ključnimi deležniki na podlagi dolgoročne analize finančnih učinkov sprejema tega zakona. Občinam namreč morajo biti za izvajanje nalog (in investicij) na področju DO zagotovljena zadostna finančna sredstva, potrebna je kakovostna koordinacija med storitvami s področja zdravja in socialnih storitev.

Predsedstvo je posebej  izpostavilo tudi, da je DO javna služba, ki se izvaja v javnem interesu, se trajno in nemoteno zagotavlja vsem državljanom na nepridobitni način v določenem obsegu in standardu. Njen prvenstveni cilj ne sme biti ustvarjanje dobička. Zato se naj država loti vzpostavitve sistema na način, da se omeji vdor mednarodnih oziroma tujih korporacij, katerih edino vodilo je dobiček.

  • Finance občin in dogovorjena povprečnina za leti 2021 in 2022

Županje in župani so s predstavnikom Ministrstva za finance, mag. Rajkom Pušem, vodjem Sektorja za sistem financiranja lokalnih skupnosti odprli razpravo o izračunih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2021 in 2022, ki so jih pripravili na ministrstvu in dogovorjeni povprečnini za leti 2021 in 2022.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije, Peter Misja je povedal, da je na podlagi sklenjenega Dogovora povprečnina določena za leto 2021 v višini 628,20 EUR in za leto 2022 izhodiščna v višini 628,20 EUR. Prav tako bodo Vlada RS in reprezentativna združenja občin na področju sofinanciranja občinskih investicij po 21. členu Zakona o financiranju občin poiskali rešitve za skrajšanje prehodnega obdobja, povečanje fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitve uporabe tega vira. Povedal je tudi, da je bilo z ministrstvom dogovorjeno, da se bo višina zneska za sofinanciranje investicij dvignila na 6 % primerne porabe (nepovratna sredstva).

Kljub podpori dogovoru in zadovoljstvu z doseženim, so županje in župani opozorili, da lani 99 občin ni imelo pokritih stroškov za izvajanje zakonskih nalog iz primerne porabe oz. iz primernega obsega sredstev. Zato predsedstvo pričakuje, da bodo pristojna ministrstva, v smislu priporočila Računskega sodišča RS, pripravila okvirne standarde izvajanja storitev tudi na lokalni ravni. V nadaljevanju pa naj ministrstvo za finance oblikuje model, s katerim se bo  odpravilo še vedno obstoječa nesorazmerja.

  • Pobude županov

Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina je predstavil pobudo pri izdelavi priporočil za urejanje gorsko kolesarskih enoslednic (po vzoru Tiroler Mountainbikemodell), ki bi bilo usklajeno z interesi vseh relevantnih deležnikov. Izrazil je prizadevanje za oblikovanje smernic (stališč in predlogov) ob predvidenem soglasju resornih ministerstev ter ob upoštevanju posledic omejevanja gibanja, preprečevanja okužbe z virusom COVID-19, obogatitve turistične ponudbe ter izboljšanja prepoznavnosti posamezne destinacije.

Uroš Brežan, župan Občine Tolmin je opozoril na razvojno problematiko, ki se odpira po epidemiji COVID-19. Izpostavil je težnjo občin po prijavah na različne razvojne projekte, a na drugi strani pomanjkanje informacij o izhodiščih za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki naj bi bil potrjen na vladi v mesecu oktobru. Opozoril je na smotrnost čimprejšnje seznanjenosti občin z izhodišči tega načrta kot tudi s kriteriji in merili.

Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota je izpostavil razpis za digitalizacijo občin (Pametna mesta in Skupnosti) in več letna prizadevanja občin po digitalizaciji javnih storitev. Povedal je, da je v okviru razpisa na razpolago 16 milijonov evrov, pri čemur je stopnja sofinanciranja predvidoma 80-odstotna.

Galerija SLIK.

< Vse aktualne novice