• Domov
  • Novice
  • Komisiji SOS in ZMOS o obrazcih za spremembo namenske rabe

V četrtek, 14.2.2019 je v Ljubljani potekala skupna seja komisije za prostor SOS in odbora za urejanje prostora in varstva okolja ZMOS, ki jo je vodil Miran Gajšek, predsednik odbora ZMOS in vodja Oddelka za urejanje prostora MOL. Članice in člani komisij so govorili o tem, da bo GURS v letošnjem letu lastnike nepremičnin na podlagi ZMVN-1 seznanil s podatki evidence nepremičnin, kjer je ena od kategorij tudi namenska raba prostora.

Izidor Jerala iz mestne občine Novo mesto je uvodoma povzel, da je MOP pripravil osnutek obrazca, s katerim lahko stranka predlaga spremembo namembnosti svoje nepremičnine. Povedal je, da pobude za spremembo podrobne namenske rabe prostora (PNRP) potekajo po ZUreP-2 in se taksirajo, občine pa tudi že imajo za to sprejete obrazce. Pri predlogu poenotenega obrazca MOP gre torej za obliko morebitne pobude stranke za spremembo namembnosti, predmet obravnave na skupni seji pa je bila vsebina obrazca, s pomočjo katerega bo stranka lahko uveljavljala spremembo podatkov, ki se tičejo namenske rabe nepremičnine, ker so ti napačni. Pripravil je tudi vzorec obrazca za spremembe podatkov o namenski rabi (v postopkih po ZMVN-1), ki ga je predstavil prisotnim. Predlagan splošen obrazec, bi se nanašal le na morebiten napačen prenos iz evidenc prostorskih aktov v GURS evidence.

Sestanka se je udeležil tudi Leon Kobetič, član Projektnega sveta za davek na nepremičnine. Opozoril je na nujnost učinkovitejšega sodelovanja med državnimi organi in občinami pri izboljšavi sistema urejanja prostora, vzpostavitve prostorskih podatkov ter finančnih ukrepov zemljiške politike. Povedal je, da sta sicer bili narejeni dve pomembni reformi – za urejanje prostora in za dajatve na nepremične, vendar zakonodaja ni dovolj. Na podlagi različnih predpisov bodo podatke morale zagotoviti predvsem občine. Za izvedbo nalog na občinski ravni pa bi potrebno uskladiti koordinacijo, saj trenutno projekti vzpostavitve prostorskih aktov niso ustrezno vertikalno in horizontalno koordinirani, zanje tudi niso zagotovljena posebna namenska sredstva in kadri na lokalni ravni.

Prav tako je opozoril na neusklajen terminski plan, v katerem bi naj občine zagotovile podatke. Podatke za dejansko rabo cest do 1.6.2019, medtem ko so lokacijske izboljšave zemljiškega katastra (ki je predpogoj) predvidene do 30.9.2019. Zaključil je, da bi bila potrebna vzpostavitev posebne organizacijske sheme na občinski ravni tj. državno-občinski projekt. Članice in člani komisij so sprejeli na to temo tudi sklepe, ki jih bodo realizirala združenja občin.

Seje so se z državne strani udeležili tudi Barbara Radovan (MOP), Lidija Stebernak (GURS) in Franc Ravnihar (GURS). S člani komisij so razpravljali o možnostih sodelovanja in najprimernejšem pristopu za uspešno uskladitev podatkov.

 

< Vse aktualne novice