V torek, 30.5.2023 je v Kulturnem domu Krško potekal dogodek Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta in sicer v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike in programa URBACT, ki ga po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor izvajata IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije. Marko Peterlin, direktor IPoP je uvodoma pozdravil udeleženke in udeležence dogodka ter predal besedo dr. Maji Simoneti iz istega inštituta, ki je sprva predstavila več primerov dobrih praks širom Evrope. Eno takšnih je, kot je pojasnila, Madrid, ki se ponaša z vlogo ene najbolj zelenih UNESCOVIH prestolnic svetovne razsežnosti, ki ima milijon dreves v občinski lasti, več milijonov dreves pa je v mestu uspešno reguliranih tudi na zasebnih zemljiščih. V nadaljevanju je opozorila še na Strategijo za biotsko raznovrstnost 2030, katere cilj je med drugim ambiciozno ozelenjevanje mest.
Sledile so predstavitve dobrih praks občin, upravljaljskih podjetij in drugih organizacij, ki sodelujejo z občinami na temo ozelenjevanja. Tanja Štajdohar je tako predstavila upravljanje z zelenimi površinami v Občini Kočevje in poudarila pomembnost načrtovanja, izvajanja investicij ter sodelovanja z različnimi deležniki na občini ter izven nje tekom vseh faz. Pri tem je še posebej izpostavila ohranjanje podobe z avtohtonimi drevesnimi vrstami ter načrtovanje poenotene vizualne podobe urbane opreme (katalog urbane opreme), kjer je izbira materiala povezana z okoljem (npr. izbira masivnega lokalnega lesa). V zvezi s tem je poudarila potrebo, da se upravljanje in vzdrževanje drevnine vodi skozi vzpostavljano bazo podatkov (kataster) kot tudi redno komunicira z občankami in občani v lokalnih medijih. Dr. Jan Bizjak iz Infrastrukture Bled, ki tesno sodeluje s tamkajšnjo občino, je poudaril premišljen strokovni pristop načrtovanja zelenih površin in povedal, da je treba prilagajati izbor rastlin terenu ter izpostavil pomembnost začetne, po navadi obsežnejše investicije za nadaljnjo ekonomsko učinkovitejše in uspešenejše uspevanje rastlinskega materiala. Mojca Planinc in Marica Žen Brecelj iz Občine Ajdovščina sta v nadaljevanju predstavili idejno in izvedbeno zasnovo projekta ozelenitve javnih površin v Ajdovščini in njeni okolici v vrednosti 1 mio evrov in sicer v sklopu donatorske pogodbe. Velika donatorska sredstva s strani podjetij ali države pomenijo tudi priložnost za občine, da se lotijo ozelenjevanja mest na strateški način in predvsem celovito (varstvo okolja, varstvo pred urbanim poplavljanjem, ohranjevanje biotske pestrosti, zagotavljanje “prostora za ljudi” v smislu rekreacije, sodelovanje s stroko kot so arboristi – premišljen izbor in ustrezno vzdrževanje rastlinskega materiala je na dolgi rok ekonomsko učinkovitejše in “lepše za oči, saj uspeva”, ipd.).
Kot opažamo so tovrstni principi sodelovanja z občinami zaželeni predvsem pri uresničevanju sonaravnih rešitev. Svoj prispevek je dodal tudi Matic Primc iz Organizacije za participatorno družbo in mariborske Iniciative Mestni zbor, katero delovanje med drugim sega na področje urejanja zelenega urbanega okolja (npr. mini gozdiček Miyawaki, zasaditev obrežja Radvanjskega potoka, ipd.). V zaključni fazi je sledil še ogled dobrih praks na terenu (Ureditev ob tednu mobilnosti – glej prikazno sliko, ureditev ob hiši Čebelica, ureditve v sklopu projekta Revizen, to je dveh gas v starem mestnem jedru in ob Hiši narave) s strani Petre Ereš Malus iz Mestne občine Krško.
V razpravi so zbrani izpostavili predvsem potrebo po ozaveščen odnosu odločevalcev in gospodarstvenikov do dreves in narave, ki nas obdaja kot tudi potrebo po zmanjševanju vrzeli med stroko, politiko in gospodarstvom.