Predsedstvo SOS o ukrepih za prilagajanje in pomoč občinam zaradi vremenskih ujm

3. izredna seja predsedstva, ki je potekala 11. 8. 2023 je bila namenjena razpravi o potrebnih ukrepih občin in države za prilagajanje in pomoč občinam zaradi vremenskih ujm. Predstavniki predsedstva SOS so govorili o nujnosti ustavitve postopkov sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov na državni ravni, ki bi kakorkoli vplivali na večanje stroškov izvajanja zakonskih nalog občin, pomembnosti ukrepanja v izogib vojnemu dobičkarstvu za izvajanje storitev za sanacije v prizadetih občinah, pomembnosti popisa škode v občinah in predlogu za medsebojno pomoč med občinami oziroma zaposlenimi na občinskih upravah ter ostalih aktualnih potrebnih ukrepih.

Uvodoma je predsedstvo SOS izpostavilo nujnost medsebojne pomoči med občinami, ki jo občine v veliki meri že izvajajo na različne načine. Govorili so o možnostih pomoči občin, ki niso bile prizadete v zadnjih ujmah, in bi lahko v skladu s svojimi zmožnostmi nakazale finančna sredstva prizadetim občinam, oziroma bi ponudile svojo strokovno pomoč v obliki kadra, dela, materiala, strojev,… V zvezi z zadnjimi vremenskimi ujmami poteka sicer veliko aktivnosti, zaradi razsežnosti le- teh pa se pojavljajo tudi mnogi izzivi. Težava je predvsem koordinacija vseh potreb in aktivnosti, so se strinjali.

Predsedstvo SOS je ocenilo, da je pomoč pri popisu škode ključna, zato bo SOS izvedla povpraševanje med občinami z namenom pridobitve informacij o razpoložljivosti zaposlenih na občinskih upravah, ki bi lahko pomagali v prizadetih občinah ocenjevati škodo na terenu in kasneje podatke vnašali v aplikacijo Ajda.

Zaradi izrednih razmer je predsedstvo SOS govorilo tudi o nujnosti ustavitve postopkov sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov na državni ravni, ki bi kakorkoli vplivali na večanje stroškov izvajanja zakonskih nalog občin.

Županje in župani so se prav tako strinjali, da je potrebno v izogib vojnemu dobičkarstvu določiti najvišje dovoljene cene za izvajanje storitev, ki so pomembne za sanacije v prizadetih občinah (izgradnja nove infrastrukture, urejanje vodotokov,…).

Župani in županje predsedstva so poročali tudi o stanju na terenu. Izpostavili so, da je zaradi velikih količin naplavin nujna informacija države o lokacijah, kam se te lahko odlaga. Težave se pojavljajo tudi zaradi preoblikovanja rečnih strug, potrebno bo nadomeščanje zemljišč, ki so bila uničena in niso več primerna za sanacijo in gradnjo, potrebno je sistemsko urediti upravljanje z gozdovi in vodotoki, sanirati bo treba plazove, primanjkuje strokovnega kadra (projektantov,…)…

Županje in župani so se strinjali, da je ključna medsebojna solidarnost občin, s katero se lahko zagotovi pomoč za vse, ki so je potrebni. Ne nazadnje pa so opozorili, da je ne glede na trenutni moment velike angažiranosti sodelovanja potrebno zavedanje, da bodo prizadete občine pomoč potrebovale daljše obdobje, tudi v prihajajočih mesecih.