Soglasje vlade h ključnim elementom finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027
Vlada je dala soglasje h Ključnim elementom finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027, druga sprememba. Ključni elementi finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 (v nadaljevanju: Ključni elementi FI) predstavljajo izhodišče za:
- pripravo in sklenitev neposredne pogodbe in sporazuma o financiranju med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Javnim skladom Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (SRRS) kot upravljavcem finančnih instrumentov za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 (v nadaljevanju: FI);
- usmeritve za določitev finančnih produktov ter
- osnovo za izvajanje FI po zaključku obdobja upravičenosti (po letu 2027) skladno z ugotovljenimi tržnimi razmerami in potrebami po finančnih instrumentih v kmetijstvu oz. finančno vrzeljo.
SRRS izvaja finančne instrumente s sredstvi, ki mu jih nakaže MKGP, v svojem imenu in za svoj račun. Dinamika izplačil SRRS trenutno predvideva štiri tranše izplačil/nakazil proračunskih sredstev v obdobju 2023–2026, in sicer je bilo SRRS v letu 2023 nakazanih 3 milijone evrov, v letu 2024 pet milijonov evrov, v letu 2025 pet milijonov evrov, v letu 2026 pa je predvideno nakazilo v višini sedem milijonov evrov.
Na osnovi povečanega števila javnih razpisov iz sredstev Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027 se v naslednjih mesecih pričakuje porast povpraševanja po finančnih instrumentih.
Določitev pogojev za izvajanje podpore EU za skupno ribiško politiko, evropski pakt za oceane ter pomorsko politiko in politiko EU na področju akvakulture za 2028–2034
Republika Slovenija pozdravlja namen in cilje predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti v luči prizadevanj za krepitev konkurenčnosti evropskega ribištva in akvakulture. Pri tem posebej poudarja pomen ustreznega upoštevanja raznolikosti okoljskih ter socialno-ekonomskih razmer v Evropski uniji. Za Slovenijo je ključnega pomena oblikovanje pravične, trajnostne in konkurenčne skupne ribiške politike, ki državam članicam omogoča potrebno prožnost pri prilagajanju nacionalnim posebnostim, hkrati pa ustrezno naslavlja potrebe slovenskega ribištva, malega priobalnega ribolova, akvakulture, obalnih skupnosti ter manjših ribiških sektorjev.
Evropska komisija je julija 2025 predstavila zakonodajni paket za prihodnji večletni finančni okvir 2028–2034. Namen novega pristopa k financiranju je podpora trajnostnemu in odpornemu ribištvu, akvakulturi, modremu gospodarstvu ter malemu obalnemu ribolovu, vključno z generacijsko prenovo, energetskim prehodom, predelavo in trženjem proizvodov ter usposabljanjem za dejavnosti modrega gospodarstva. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila izvajanja, stopnje sofinanciranja (vključno z možnostjo 100 % za mali priobalni ribolov) in omejitve skladno s sporazumom WTO o ribiških subvencijah ter cilji skupne ribiške politike. Pri tem skupna ribiška politika, pakt za oceane, pomorska politika in akvakultura ohranjajo neodvisno pravno podlago.
Skupna finančna sredstva za obdobje 2028–2034 znašajo 865 milijard evrov, od tega je 783 milijard evrov namenjenih nacionalnim in regionalnim programom. Najmanj 296 milijard EUR je namenjenih podpori kmetijstvu, ribištvu, ribogojstvu in pomorstvu. Predlog določa, da se za ribiško in pomorsko politiko rezervira najmanj 2 milijardi EUR, s čimer se zagotovi izvajanje skupne ribiške politike ter nadomestila v primeru kriz. Države članice pa lahko namenijo dodatna sredstva za obnovo in ohranjanje vodnih virov, energetsko tranzicijo, inovacije ter organizacije proizvajalcev. Posebno poglavje predvideva tudi sredstva za krepitev lokalnih skupnosti (CLLD – lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost).
Predlog novele Zakona o izenačevanju možnosti invalidov uvaja dodatne rešitve glede prilagoditve objektov v javni rabi invalidom
Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (predlog novele ZIMI) in ga v obravnavo Državnemu zboru pošiljam po skrajšanem postopku. Predlog novele ZIMI določa, da se zagotovi prilagoditve že obstoječih objektov v javni rabi.
Prilagoditve objektov v javni rabi je treba zagotoviti delno ali v celoti, razen če bi bilo to tehnično neizvedljivo, povezano z nesorazmernim bremenom ali če bi se s tem poslabšale bistvene in druge zahteve objekta. Lastnik objekta ali dela objekta v javni rabi oziroma upravljavec stvarnega premoženja države ali samoupravne lokalne skupnosti mora imeti pripravljeno oceno v primeru tehnične neizvedljivosti, nesorazmernega bremena ali poslabšanja bistvenih in drugih zahtev objekta in jo trajno hraniti.
Vir: Vlada RS