Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Novi Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1), ki je začel veljati 21. maja 2025, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2026, določa, da z dnem njegove uveljavitve med drugim preneha veljati Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, ki jo bo nadomestila nova Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih. Gre za uskladitev pravil organizacije in sistemiziranja delovnih mest z novim ZJU-1 ter za realizacijo sklenjenih stavkovnih sporazumov in dogovorov, sprejetih v okviru plačnih pogajanj, s katerimi se je vlada že zavezala, da jih bo upoštevala v uredbi.
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2026.
Vlada je izdala Uredbo o živalskem vrtu in živalskemu vrtu podobnemu prostoru
Z uredbo se zaostrujejo pogoji za živalskemu vrtu podobnemu prostoru. Ti ne bodo več smeli prikazovati določenih vrst živali, ki jih zaradi zahtevnosti skrbi zanje lahko posedujejo zgolj živalski vrtovi. Slednji morajo namreč izpolnjevati strožje pogoje glede spodbujanja varstva in ohranjanja prosto živečih vrst s krepitvijo vloge živalskih vrtov pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Uredba o prenehanju uporabe Uredbe o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin
Vlada je izdala Uredbo o prenehanju uporabe Uredbe o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin. Vsebino uredbe bo nadomestil Pravilnik o načinu in postopku izračuna neprofitne najemnine ter višine subvencije najemnine, ki je bil objavljen 21. novembra 2025 in je začel veljati 1. decembra 2025.
Letni načrt za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo
Vlada je sprejela Letni načrt za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo za leto 2026. Za ta namen je zagotovljenih 20 milijonov evrov. Vlada z letnim načrtom, ki ga sprejme najkasneje do 31. marca v tekočem letu, opredeli prioritetna področja za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo za izbor sofinanciranih investicij v športno infrastrukturo v letu 2026 objavilo javni razpis. Pri izbiri sofinanciranih projektov bodo upoštevana merila iz Zakona o športu ter pogoji in merila iz Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni.
Prioritetno področje za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo za leto 2026 je obnova, novogradnja, posodobitev ali rekonstrukcija javnih športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti občin.
Za izvajanje letnega načrta investicij v letu 2026 je v skladu z ZFSŠI27 zagotovljenih 20 milijonov evrov.
Poročilo o prostorskem razvoju 2024
Vlada Republike Slovenije je sprejela Poročilo o prostorskem razvoju 2024 in ga poslala v predstavitev Državnemu zboru.
Poročilo obravnava trende in ključne razvojne izzive prostorskega razvoja, ter doseganje ciljev prostorske politike v obdobju 2019─2024. Poznavanje prostorskih trendov in prostorskih razvojnih izzivov omogoča odgovorno in strateško usmerjanje prihodnjega razvoja ter prilagajanje politik in ukrepov na podlagi aktualnih razmer in potreb. To vodi k bolj trajnostni, konkurenčni in vključujoči družbi ter usmerjanju razvoja k iskanju ravnovesja med potrebami prebivalstva in gospodarstva in omejitvami prostora.
Vlada določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji 2026–2035
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji 2026–2035 »Z odgovornostjo in sodelovanjem do boljših izidov zdravljenja« in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2026–2035 (resolucija) je temeljni strateški dokument Republike Slovenije, ki določa usmeritve razvoja zdravstvenega sistema v obdobju naslednjih deset let.
Namen resolucije je predstaviti dolgoročno vizijo trajnostnega, dostopnega in kakovostnega zdravstvenega varstva za vse prebivalce, ne glede na njihov socialni položaj, starost, kraj bivanja ali druge socialne ali demografske značilnosti.
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
Vlada je izdala Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Uredba celovito ureja varstvo okolja pred hrupom ter določa stopnje varstva pred hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ukrepe varstva pred hrupom, ocenjevanje kazalcev hrupa, pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja, vsebino strokovne ocene skladnosti obratovanja virov hrupa in vsebino ocene obremenjenosti okolja s hrupom. Uredba se od veljavne Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) bistveno ne razlikuje. Spremembe so predvsem pojasnjevalne in terminološke narave.
Uredba o Pravnem informacijskem sistemu Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o Pravnem informacijskem sistemu Republike Slovenije (PISRS), s katero se podrobneje določajo vsebina in način upravljanja PISRS ter informacijski sistemi, registri, zbirke in evidence, ki so pomembni za normativno dejavnost. Z uredbo se določajo tudi temelji povezovanja že obstoječih sistemov v PISRS, dana pa je tudi možnost za nova povezovanja v prihodnje. Uredba določa podrobnejši način vnosa podatkov o aktih samoupravnih lokalnih skupnosti in njihovih neuradnih prečiščenih besedil v register pravnih aktov lokalnih skupnosti, ki postaja sestavni del PISRS z namenom, da se na njem zagotavljajo celovite informacije, ne samo o državnem, temveč tudi o lokalnem pravu.
Izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost
Vlada se je seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost, ki jo bo posredovala v Državni zbor Republike Slovenije. Slovenija je za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) do zdaj prejela 1,54 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost – finančno najobsežnejšega dela evropskega svežnja za okrevanje NextGenerationEU. Od tega je država končnim prejemnikom od začetka izvajanja NOO leta 2021 do danes izplačala dobrih 1,23 milijarde evrov. Samo v letošnjem letu je izplačala 490 milijonov evrov.
S potrditvijo predloga četrte spremembe NOO s strani Sveta Evropske unije NOO obsega 181 mejnikov in ciljev. Evropska komisija (EK) je ob obravnavi štirih zahtevkov za plačilo, ki so vključevali šest obrokov za nepovratna sredstva in tri obroke za posojila, ocenila, da je Slovenija uradno izpolnila vseh 91 z njimi povezanih mejnikov in ciljev. Ministrstva, pristojna za izvedbo naložb in reform, ocenjujejo, da so do danes izpolnila še dodatnih 18 mejnikov in ciljev, ki bodo del prihodnjih zahtevkov za plačilo.
Vlada je naložila Uradu Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (URSOO), da EK še v tem mesecu posreduje peti zahtevek za plačilo, ki naj vključuje sedmi obrok za nepovratna sredstva v skupni vrednosti 266,84 milijona evrov bruto oziroma 230,69 milijona evrov neto – upoštevajoč predplačila. Po oceni pristojnih ministrstev je namreč izpolnjenih vseh 16 mejnikov oziroma ciljev tega obroka.
Vir: Vlada RS