1.1. Sprejeta novela Zakona o financiranju občin: Uspehi in pomisleki Skupnosti občin Slovenije
Državni zbor Republike Slovenije je 4. marca 2025 sprejel novelo Zakona o financiranju občin, ki prinaša pomembne spremembe za lokalne skupnosti. Skupnost občin Slovenije (SOS) je v procesu sprejemanja zakona odigrala ključno vlogo in se zavzemala za rešitve, ki bodo občinam omogočile boljše in stabilnejše financiranje. SOS pozdravlja sprejete izboljšave v financiranju občin, ki prinašajo več stabilnosti in pravičnejšo razdelitev sredstev. Vendar pa bomo tudi v prihodnje aktivno opozarjali na pomanjkljivosti zakona in si prizadevali za dodatne izboljšave, zlasti pri določitvi kazalnikov razvitosti občin in financiranju občin z romskimi naselji.
Uspehi SOS pri oblikovanju novele zakona
V SOS smo si dolgo prizadevali za izboljšave financiranja občin in pri tem dosegli pomembne spremembe:
✅ Upoštevanje medletne rasti stroškov pri izračunu povprečnine
Pri izračunu povprečnih stroškov zadnjih štirih let se bo zdaj dodala povprečna triletna medletna rast stroškov. To pomeni, da bo povprečnina bolj realno odražala dejanske stroške občin.
✅ Dvig praga zadolževanja občin
Največji obseg možnega zadolževanja se je povečal s 10 % na 15 % prihodkov občine iz preteklega leta. S tem bo omogočeno več investicij v infrastrukturo in razvojne projekte.
✅ Dodatna sredstva za zmanjševanje razlik med občinami
Občine bodo poleg povprečnine prejele dodatna sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik v višini 1,5 % pobrane dohodnine. V letu 2025 to pomeni dodatnih 47,8 milijona evrov, kar bo občinam omogočilo boljše financiranje nalog in razvojne projekte.
✅ Možnost zadolževanja občin pri mednarodnih finančnih institucijah
Občine se bodo po novem lahko zadolževale tudi pri mednarodnih institucijah, katerih članica je Republika Slovenija. To prinaša večjo fleksibilnost pri iskanju ugodnejših virov financiranja.
✅ Možnost izdaje občinskih obveznic
Zakon omogoča občinam izdajo lastnih obveznic, kar odpira dodatne možnosti financiranja večjih investicij, zlasti za mestne občine in večje projekte.
Pomembni izzivi in pomisleki SOS
Kljub pomembnim izboljšavam pa v SOS nismo povsem zadovoljni s končnim besedilom zakona, saj ne rešuje vseh ključnih problematik.
❌ Nezadostna premišljenost kazalnikov razvitosti občin
Kazalniki razvitosti občin bi morali temeljiti na sodobnih in mednarodno primerljivih podatkih. Namesto tega je zakon zgolj prilagodil obstoječe kazalnike, ki so na voljo, namesto da bi omogočil zbiranje novih, bolj relevantnih podatkov. Takšen pristop ne prinaša prave slike o razvitosti občin in lahko vodi v nepravično razdeljevanje sredstev. Še bolj nas skrbi dejstvo, da bo »izmerjena« razvitost občine vplivala ne le na financiranje občin po tem zakonu, temveč tudi na številne druge politike in financiranje na drugih področjih.
❌ Neustrezna rešitev pri financiranju obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji
SOS se je zavzemala za bolj pravično delitev sredstev za občine z romskimi naselji, pri čemer bi bilo treba upoštevati dejanske potrebe in ne splošnih kazalnikov, kot sta površina občine ali njena razvitost. Žal sprejeta rešitev ne odpravlja ključnih težav in ne zagotavlja ustrezne podpore občinam, ki se srečujejo s specifičnimi izzivi pri vključevanju romske skupnosti.