V zvezi s prvim odstavkom 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, v nadaljevanju: ZIPRS2324) ministrstvo za finance pojasnjuje, da je za plačilo vseh obveznosti plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov največ 30 dni.
Občina se z izvajalcem storitve/dobaviteljem blaga o poslu dogovori s pogodbo oziroma naročilnico. V tej pravni podlagi stranki določita tudi plačilni rok. Določitev plačilnega roka je predmet dogovora pogodbenih strankah oziroma v primeru javnega naročila/zbiranja ponudb, občina plačilni rok objavi. Pogodba torej vsebuje določbo v kateri je dogovorjen plačilni rok, pri tem pa ta ne sme biti daljši od 30 dni.
Če je plačilni rok dogovorjen (npr. 30. dan, 15. dan) in drugo-pogodbena stranka po izdaji računa želi od občine plačilo prej, kot je dogovorjeno, se občina za predčasno plačilo lahko odloči, če ji to ustreza glede na likvidnostno situacijo proračuna in če ima na proračunski postavki dovolj pravic porabe. Če se občina strinja s predčasnim plačilom, lahko dogovori popust ali ne (zakonske obveze ni več, to pa pomeni, da govorimo o sporazumu dveh pogodbenih strank). Menimo pa, da je treba v primeru, če pogodbeni stranki dogovorita popust, k pogodbi skleniti aneks ali pa se stranki dogovorita na drug pisni način ter tako določita datum predčasnega plačila in višino popusta.
V primeru, da občina v pravni podlagi (v pogodbah/naročilnicah) nima določenega roka plačila poudarjajo, da to ni primerno. Plačilni rok je pomemben za obe pogodbeni stranki, občina lahko le na podlagi plačilnih rokov načrtuje likvidnost proračuna in pravice porabe na proračunskih postavkah, dobavitelj blaga/storitev pa načrtuje prejem plačila. Predlagajo, da občine plačilne roke takoj uvedete v izdane naročilnice in podpisane pogodbe.