Z vami tokrat delimo vsebino informativne narave, pri katerih bodite pozorni predvsem pri uradni komunikaciji. Spolno občutljiva raba jezika se nanaša na način uporabe jezika in ponazarja, kako se izražamo glede na spol (identiteto) oseb, na katero se samo poimenovanje nanaša. Gre za uporabo jezika, ki nagovarja vse spole (identitete) na enako viden, spoštljiv način in se v zvezi s tem presega stereotipe in diskriminacije na podlagi spola. Predvsem je pomembno, da se pri spolno občutljivi rabi jezika izogibamo uporabi generičnih moških izrazov, ki se nanašajo na oba spola, kot na primer “občan” ali “župan”. Namesto tega uporabljamo spolno nevtralne izraze, ki vključujejo obe spolni identiteti, na primer “oseba” ali “občan in občanka”. Če želimo biti še bolj natančni, smo pri sami komunikaciji pozorni še na uporabo enakega števila moških in ženskih primerov, ko se sklicujemo na skupino ljudi.
Povzemamo, da je spolno občutljiva raba jezika pomembna pri vsakdanjem delu, saj spodbuja enakost spolov in odpravlja diskriminacijo. Uporaba spolno občutljivega jezika nam omogoča, da se izražamo na način, ki spoštuje vse ljudi, ne glede na njihov spol, ter prispeva k razvoju inkluzivne in enakopravne družbe. V nadaljevanju z vami delimo Smernice za spolno občutljivo rabo jezika , objavljene na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki so plod neformalnega sodelovanja strokovnjakinj in strokovnjakov.
Skupnost občin področje enakosti spolov podpira, saj je konec leta 2022 sprejela Akcijski načrt za enakost spolov na Skupnosti občin Slovenije.