Vlada Republike Slovenije je na 66. redni seji dne 24. 8. 2023 določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter ga v obravnavo po nujnem postopku poslala v Državni zbor (besedilo predloga je dostopno TUKAJ).
Interventna zakonodaja predvideva sanacijski občinski podrobni prostorski načrt. Tako bodo občine in prebivalci prišli do hitrih in kakovostnih rešitev, saj bo rekonstrukcija lahko izvedena zgolj ob ustreznem nadzoru arhitekturno-inženirske stroke in zanjo ne bo potrebno gradbeno dovoljenje.
Z odstopom od Zakona o financiranju občin se občine, prizadete v poplavah, ki ne morejo uravnotežiti izvrševanja proračuna zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov, lahko v proračunskem letu 2023 in 2024 likvidnostno zadolžijo največ do višine 10 % (namesto zdajšnjih 5 %) vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Poleg tega se bodo lahko občine, prizadete v naravnih ujmah, za investicije v letih 2023 in 2024 zadolžile v višini 15 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov (namesto zdajšnjih 10 %).
V proračunskem letu 2023 bo prizadetim občinam po sprejetju programa odprave posledic naravnih nesreč mogoče zagotoviti dodatna proračunska sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Višino, pogoje, namen porabe in postopek dodelitve dodatnih sredstev bo določila vlada.
Omogoči se nemotena porabo sredstev, ki jih prejemajo z donacijami in jih zbirajo na posebni postavki za donacije. Za to jim ne bo treba pripraviti rebalansov letošnjih občinskih proračunov.
Poleg tega bodo lahko občine sredstva proračunske rezerve letos porabile tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč v drugih občinah, kar trenutno ni možno. Tako bodo lahko občine, ki jih poplave niso prizadele, pomagale prizadetim občinam. Višina pomoči ne bo omejena.
Delež sredstev, ki jih občine lahko izločijo v sredstva proračunske rezerve v letih 2023 in 2024, ni omejen. S tem se občinam omogoči, da izločijo v proračunsko rezervo več kot 1,5 % prejemkov proračuna, saj bodo stroški odprave posledic naravnih nesreč visoki.
Ustanavljajo se tehnične pisarne, ki bodo pospešile izvajanje same obnove ter zagotovile usklajeno izvajanje med posameznimi nosilci ukrepov. Zagotovljeno bo tudi potrebno svetovanje in pomoč pri postopkih obnove in pridobivanja sredstev državnega proračuna za obnovo ter pri pripravi potrebne dokumentacije.
Zakon določa, da se za projekte, potrebne za odpravo posledic nesreč, presoja vplivov na okolje ne uporablja.
Stroške ravnanja z odpadki, ki so posledica poplav in plazov, krije Republika Slovenija.
Rešitve s področja energetike odjemalce, katerih objekti so popolnoma uničeni in odjem električne energije oziroma plina zaradi poškodb električnih instalacij oziroma plinovodnega omrežja sploh ni mogoč, od 1. avgusta 2023 do vzpostavitve vnovične oskrbe oprošča plačila računov za električno energijo oziroma za zemeljski plin.
Vlada se zaveda, da so okoliščine povzročile začasne omejitve likvidnosti pri kreditojemalcih, zato v okviru interventnega zakona predlaga tudi začasni ukrep na področju bančnih posojil. Ukrep zavezuje banke in hranilnice vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, da kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojil do 12 mesecev. Do odloga so upravičene tako pravne kot fizične osebe, vendar po določenih kriterijih glede višine škode, ki so jo utrpeli. Vlogo morajo upravičenci nasloviti na banko najkasneje do 31. decembra 2023.
Zakon določa odstop od Zakona o potrošniških kreditih – tako bo jemalec kredita lahko uveljavljal odlog plačila kredita zaradi nastanka premoženjske škode v avgustovskih poplavah za obdobje do 24 mesecev. Potrošniki lahko oddajo vlogo kreditodajalcu do 31. decembra 2023.
Pri ukrepu pomoči samozaposlenim (samozaposleni, družbeniki in kmetje) je bil znižan pogoj, vezan na padec čistih prihodkov od prodaje za pridobitev pomoči, in sicer sedaj pomoč prejmejo vsi, ki so se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 % v 2023 glede na leto 2022.
V odstopu od Zakona o gasilstvu se določa, da prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov, v času od 4. avgusta 2023 do 30. septembra 2023, lahko zbirajo in razdeljujejo finančna in druga sredstva fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov. Prejemniki od navedenih sredstev ne bodo plačali dohodnine.
Glede Zakona o davku na dodano vrednost pa se do ustrezne ureditve v tem zakonu določa nižja, to je 5 % stopnja DDV za dobavo tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo na intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim službam ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih, v skladu z Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. 4. 2022, str. 1). Seznam navedenega bo določil minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za gasilstvo.
Za nepremičnine, ki so bile huje poškodovane, se bodo občine lahko odpovedale prihodku iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v korist davčnim zavezancem.
Solidarnostna pomoč: povišanje mesečnega/letnega zneska izredne denarne socialne pomoči na 7x cenzusa
Za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav, se za leti 2023 in 2024 dviguje znesek solidarnostne pomoči na 7x cenzusa. Solidarnostna pomoč ni vračljiva oziroma podvržena dedovanju in zanjo lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer niso socialno ogroženi. Pomoč bo lahko izplačana v enkratnem znesku, 30 dnevni rok porabe in 45 dnevni rok za predložitev dokazil pa začnejo teči s 1. januarjem 2024.
Dodelitev solidarnostne pomoči za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem
Posameznik ali družina, ki so zaradi poplav izgubile streho nad glavo in so za reševanje stanovanjske težave najele stanovanje, bodo poleg pomoči v višini do največ sedmih minimalnih dohodkov za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav, lahko prejele še pomoč v višini dveh minimalnih dohodkov za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem.
Subvencija tržne najemnine in neupoštevanje premoženja ter neupoštevanje pogoja prijave stalnega/začasnega prebivališča
Prizadetim v poplavah se zagotavlja pridobitev pravice do subvencije tržne najemnine. Stranka, ki bo vlogo za pravico za subvencijo tržne najemnine vložila v obdobju od 4. avgusta 2023 do vključno 31. januarja 2024, se ji pri ugotavljanju materialnega položaja premoženje (razen prihrankov in vrednostnih papirjev), ne bo upoštevalo. Pogoj, da mora imeti najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do subvencije tržne najemnine na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, se ne upošteva.
Hitrejše zaposlovanja tujih delavcev
Pospešuje se reševanje upravnih zadev za hitrejše zaposlovanje in delo tujih delavcev, ki bodo lahko pričeli z delom na podlagi izdanega delovnega dovoljenja. Postopek se bo uporabljal le za poklice, ki so potrebni za odpravo posledic poplav in za tujce, ki prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum za vstop in bivanje v RS. Zavod RS za zaposlovanje bo postopke izdaje delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za zaposlitev in delo tujih delavcev reševal prednostno najkasneje v roku 10 dni.
Program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov
S pomočjo posebnega programa javnih del – Pomoč pri odpravi posledic poplav, se bo angažiralo brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, za pomoč pri odpravljanju posledic poplav in sanacije. Gre za osebe v evidenci brezposelnih oseb, ki nimajo zdravstvenih omejitev in ne glede na stopnjo in vrsto izobrazbe, ki jo imajo. Zvišuje se višina plačila za udeležence od vključno I. do vključno IV. ravni izobrazbe oz. usposobljenosti na višino minimalne plače, saj so prejemki teh oseb pod višino minimalne plače.
Krizne namestitve: zagotavljajo se pogoji za bivanje in potrebno oskrbo oseb, starejših od 65 let in odraslih oseb s posebnimi potrebami, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in jim zaradi posledic poplav ni mogoče zagotoviti oskrbe izven institucionalnega varstva.
Zagotovitev čim hitrejše dostopnosti stanovanj za prizadete v poplavah, ki so jim bile njihove stanovanjske enote uničene ali pa so neprimerne za bivanje in so potrebne obsežne obnove pred ponovno vselitvijo.
Rešitve na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane prinašajo odstop od Zakona o kmetijstvu glede uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin pri ukrepih kmetijske politike. V primerih, ko Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja lahko sama zazna nastanek primera višje sile (zlasti na površinah), bo agencija po uradni dolžnosti začela postopek obravnave višje sile. Drugi upravičenci bodo lahko svoj primer prijavili do najpozneje 2. novembra 2023.
Zakon prinaša več sprememb na področju javnega naročanja. Tako v določenih primerih in pod določenimi pogoji omogoča odstop od uporabe pravil Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in, tam, kjer pravila EU to omogočajo, prinaša tudi pospešitev postopkov javnega naročanja.
Ker sodelovanje pri odpravi posledic naravne nesreče lahko povzroči preobremenjenost javnih uslužbencev in s tem kadrovske težave, kar lahko vpliva tudi na nemoteno zagotavljanje javnih storitev, zakon omogoča začasno premestitev javnega uslužbenca pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju.
Vzpostavila se bo tudi številka skrajšanega izbiranja 114, ki bo vsem omogočala takojšen stik s klicnim centrom za pomoč pri odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov.
Solidarnostna sobota
Predlagan je obvezni prispevek, ki se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije, vanj bodo prispevale vse družbene skupine, podjetja, fizične osebe, kmetje, samozaposleni. Alternativa temu obveznemu prispevku bo solidarnostna sobota, kjer bo v soglasju zaposlenih in delodajalcev mogoče obvezni prispevek nadomestiti z delom in dobiček tega dne nameniti v sklad za obnovo.
Vir: Vlada RS