Občina Šenčur je postala 185. občina članica Skupnosti občin Slovenije in na tem mestu ji izrekamo posebno dobrodošlico.
Občina se razteza na 40,3 km2 površine in ima 8.814 prebivalcev. Občinski praznik je 23. april, dan, ko goduje sv. Jurij. Občina je bila ustanovljena leta 1994. Župan je Ciril Kozjek.
Dvoje okostij, najdenih v rimskem sarkofagu iz 4. stol. na ledini Kamnici v Šenčurju, priča, da je bil kraj naseljen že v kasni antiki. Tu sta se ob jezercu, ki ga je napajal potok s severne strani, križali dve pomembni poti. Ena je držala iz Kranja proti Kamniku, druga vodila iz Ljubljane proti Jezerskemu. Voda in pot sta bila dva bistvena pogoja za življenje in naselitev. Prvotni, gručasti del naselja, je nastal okrog cerkvice ob jezercu, potem se je širil ob potoku proti severu in ob cestah.
Šenčur je prafara. Župna cerkev, posvečena sv. Juriju, se prvič omenja leta 1238. tedaj jo je namreč oglejski patriarh Bertold Andeški podaril novoustanovljenemu samostanu dominikank v Velesovem. Ni pa nemogoče, da je tu stala cerkev ali vsaj kapela že v 8. stol., za časa oglejskega očaka Pavlina II. ob pokristjanjevanju Slovencev. Vas je dobila ime po farnem potronu sv. Juriju (Šent Jur > Šenčur). Kraj Šenčur in njegov prebivalec pa sta z imenom prvič izpričana leta 1221 v latinsko pisani poravnavi, kjer se kot priča navaja tudi vitez Friderik iz Šenčurja (”Fridericus de Sando Georio”).
Z ustanovitvijo velesovskega samostana je bil velik del Šenčurja podrejen velesovskim dominikankam (belim nunam). Veliko večino prebivalcev so v srednjem veku sestavljali kmetje tlačani. Prvi po imenu znani šenčurski župnik je bil Ulrik, prvi kmet se je pisal Marhne, čevljarja Jurček in Gregor pa sta prva znana šenčurska rokodelca.
Danes je v Šenčurju razvita obrtna dejavnost. Večina zaposlenih krajanov pa se vozi na delo v Kranj.