Okolje onesnažujemo tudi vizualno!

V četrtek, 17.10. 2024 je v sejni sobi Četrtne skupnosti Polje MOL potekalo srečanje mreže za urejanje podobe naselij in krajine SOS, katerega so se udeležile tudi članice in člani mreže občin. Dodatno so interes in pomembnost naslavljanja tematike s svojo udeležbo potrdile še druge  zainteresirane občine.

Uvodoma je prof. Janez Koželj, ljubljanski arhitekt in urbanist predstavil primer proaktivnega urejanja prostora na območju stadiona, ki so ga z dobro voljo Društva zelenih nadzornikov, zavzetostjo, opremo ter zelenjem  nedavno tudi uspešno uredili.

Sledile so dobre prakse občin na področju zunanjega oglaševanja in priprave OUNK. Ena vidnejših je Občina Kranjska Gora. Tamkajšnja svetovalka iz Službe za okolje in prostor Anita Svetina je zbranim predstavila zgodovino urejanja oglaševanja v občini kot tudi težnje in izzive za pripravo novega odloka. V nadaljevanju je predstavila ključno vsebino, to so poglavja odloka, vrste oglaševanja kot tudi različne področne aktivnosti občine (npr. uporaba različnih kanalov obveščanja, sodelovanje z medobčinskih inšpektoratom in redarstvom) . Svoj razmislek iz prakse je delil z zbranimi tudi Gregor Jarkovič, vodja Medobčinskega  inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska gora in Žirovnica.

Zatem je Bernard Kogovšek, vodja oddelka za prostor na Občini Vrhnika predstavil problematiko zunanjega oglaševanja na Vrhniki, kjer je zaradi izjemne prometne obremenitve možno zaznati izrazito željo po (obcestnem) oglaševanju. Kot je pojasnil, so se področja oglaševanja in označevanja mestnega središča lotili v več fazah, pri čemur so bile začetne aktivnosti naslednje –  analiza potreb v prostoru ter izdelava strokovnih podlag. Kot zanimivost je prikazal slikovno analizo oglaševanja vidnejšega objekta v občini skozi zgodovinski razvoj in pri tem poudaril, da se lahko danes »urejeno« v nekaj letih hitro spremeni v »neurejeno« območje . Slednje je opaženo zlasti v primeru, če urejanju naselij po občinah ne posvečamo celovite pozornosti in obravnave. V naslednji fazi so na občini, kot je poudaril, zbirali izhodišča in izvajali razne participativne aktivnosti na področju ozaveščanja in obveščanja javnosti. Sledil je sklep občine o pripravi OUNK kot tudi razna strokovna usklajevanja, javne obravnave, priprava stališč do pripomb in obravnave ustreznih predlogov pred sprejemom le-tega na seji občinskega sveta. Predstavitev Občine Vrhnika je dodatno strokovno podprl Maj Juvanec iz tamkajšnjega Arhitekturnega biroja Delavnica.

Psiholog dr. Marko Polič je med svojo predstavitvijo opozoril na zunanje oglaševanje in vprašanje zagotavljanja varnosti kot enega izmed ključnih dejavnikov zaradi katerih skušajo različne skupnosti področje urejati. Poudaril je, da ostaja zunanje oglaševanje oblika vidnega onesnaževanja, ki ga spremlja z dražljaji vodeneno spreminjanje pozornosti. Tomaž Drog direktor TAM TAM inštituta z večletnimi izkušnjami trženja je v nadaljevanju poudaril, da so prizadevanja za omejitev oglaševanja odvijajo predvsem od začetka osamosvojitve, ko je samo oglaševanje tudi dobilo negativen sloves. V nadaljevanju je predstavil (mestni) plakat kot učinkovit urbani medij, ki pa kot ugotavlja nima zares posebnega doprinosa v ruralnem okolju. Medtem lahko na drugi strani t.i. plakat v mestnem okolju prinaša informacije o doživetju in dogajanju ter po raziskavah sodeč ni moteč za občanke in občane.

Ob koncu srečanja je sledila še razprava med zaposlenimi iz občin, predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, govorci, predstavniki SOS ter pravnikom z večletnimi izkušnjami iz prostorskega resorja Luko Ivaničem, ki je tudi aktivneje sodeloval pri pripravi testnih odlokov OUPNK. Vsi zbrani so na srečanju konceptualno začrtali nadaljnje korake sodelovanja, o katerih pa bodo občine kmalu obveščene in se bodo tudi imele možnost odločiti za različne oblike strokovne podpore priprave OUNK.

Za konec lahko dodamo še dejstvo, da se je treba zavedati, da obveščanje ureja namen javnega interesa, (zunanje) oglaševanje pa je pridobitna dejavnost, katere v sklopu delovanja mreže in sodelujočih občin ne želimo prepovedati, temveč jo omejevati in predvsem urejati.