V prvem tednu septembra 2025 so v okviru projekta »Prilagajanje naselij na podnebne spremembe«, ki ga vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), potekale tri strokovne delavnice v izbranih pilotnih občinah – Gornja Radgona, Izola in Logatec. Namen delavnic je bila poglobljena obravnava podnebnih izzivov s katerimi se soočajo naselja na področju urejanja prostora. Slednje bodo osnova za preveritev priporočil in usmeritev, ki bodo lahko podprle razvoj konkretnih prostorskih rešitev, s tem pa naseljem omogočila, da se bodo lahko dolgoročno prilagodila na vse pogostejše podnebne spremembe.
Projekt, ki ga izvaja Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) skupaj s Fakulteto za arhitekturo (UL FA) in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG), Skupnostjo občin Slovenije (SOS) ter zunanjimi strokovnjaki s področij klimatologije, sociologije in hortikulture, temelji na interdisciplinarnem pristopu, ki prepleta znanstvene raziskave z izkušnjami in dobrimi praksami lokalnih skupnosti. Tako nastaja povezava med teoretičnimi temelji in konkretnimi rešitvami, izvirajočimi iz vsakdanjih potreb in izzivov lokalnega okolja.
Mag. Ines Lupše, vodja projekta na strani MNVP, je na vseh delavnicah poudarila ključno vlogo prostorskih rešitev pri krepitvi odpornosti naselij na podnebne spremembe in predstavila, da bodo v sklopu projekta prostorska priporočila in usmeritve najprej preverjena v treh izbranih pilotnih občinah, ki so sodelovala v spletnem vprašalniku aprila letos, ob koncu projekta, pa ponujena v uporabo tudi širšemu krogu lokalnih skupnosti, različnim strokovnim krogom prostorskih načrtovalcev in projektantov ter resorjem na različnih ravneh. Na dogodkih je koordinatorka projektne skupine, Barbara Mušič (UIRS), predstavila projekt ter osnutek priporočil in usmeritev za prilagajanje naselij na podnebne spremembe, ki bodo preverjena v naseljih Gornja Radgona in Mele, Izola in Logatec, Manca Gjura Godec (UIRS) in Aleš Švigelj (UL FA) pa sta predstavila prostorske analize naselij, ki so bile pripravljene na podlagi dostopnih strokovnih gradiv.
V Gornji Radgoni je delavnica potekala 2. septembra v prostorih Mladinskega centra. Županja Urška Mauko Tuš je opozorila na dolgoletno soočanje občine s podnebnimi izzivi in potrebo po trajnostnih prostorskih rešitvah. Timotej Mišič (VGB Maribor) je izpostavil problem zalednih voda in neustrezno urejeno odvodnjavanje v naselju Mele, Adam Wolf (Občina Gornja Radgona) je predstavil izzive pri projektu »Ozelenitev mesta Gornja Radgona«, Darko Fras (Občina Gornja Radgona) pa opozoril na problematiko plazenja, ki ogroža predvsem cestno infrastrukturo. Razprava udeležencev se je osredotočila na kritične točke oziroma problemska območja v prostoru, kot so območja poplavne ogroženosti, pregrevanja ozračja v industrijski coni in odvodnjavanje mešanih odpadnih voda.
Druga delavnica je potekala 3. septembra v Občini Izola. Župan Danilo Markočič je opozoril na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave, ki zaznamujejo obalne skupnosti. Delavnice se je udeležila tudi generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev na MNVP, dr. Nataša Bratina, ki je pozdravila pripravljenost občin za sodelovanje v projektu in njihov prispevek pri oblikovanju priporočil za prostorsko načrtovanje. Poudarila je, da je MNVP v sklopu aktivnosti za krepitev odpornosti naselij na podnebne spremembe v maju 2025 zagotovilo Strokovne podlage za krepitev upravljanja in vzdrževanja zeleh površin in dreves v naseljih (gradivo je dostopno na spletni strani ministrstva), MNVP pa si prizadeva tudi za pripravo podzakonskega akta, s katerim bi poenotili pristope občin pri vzdrževanju javnih površin. Tjaša Šrbina in Robert Turk (Občina Izola) ter Iztok Škerlič (Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte) so izpostavili infrastrukturne omejitve in potrebo po trajnostnih rešitvah. Posebej je bil predstavljen projekt »ZeleNatura – izboljšanje urbane infrastrukture za bolj zelena jedra Severnega Jadrana«, ki vključuje inovativne rešitve za sajenje dreves, urbane vrtove ter upravljanje padavinske vode (ureditev Urbanega vrta Zeleni kare). V razpravi so udeleženci odpirali vprašanja upravljanja zelenih površin, vzpostavitve evidence dreves, priprave na izvajanje Uredbe EU o obnovi narave, zbiranja in ponovne uporabe padavinske vode ter rabe izvirske vode ter aktivnega vključevanja lokalnih skupnosti v iskanje prostorskih rešitev za prilagajanje na prihodnji dvig morske gladine, poplavljanje morja in zalednih voda ter pregrevanje mesta.
Tretja delavnica je 4. septembra potekala v Občini Logatec. Podžupanja Sabina Kurent je poudarila pomen interdisciplinarnega dialoga pri naslavljanju podnebnih izzivov. Matej Radinja in Niko Antončič (Aquadata projektiva) sta opozorila na vpliv ekstremnih vremenskih pojavov na kanalizacijske sisteme ter nevarnosti žleda, suše in vetrolomov. Vodja oddelka za urejanje prostora Tatjana Bedene Benčina (Občina Logatec), je predstavila infrastrukturne projekte, med njimi izgradnjo suhega zadrževalnika na vodotoku Črni Potok, ureditev P+R parkirišč ter povečanje minimalnega deleža zelenih površin v gospodarskih conah. V razpravi so udeleženci razpravljali o rezultatih izvedenih projektov ozelenjevanja, razkoraku med strateškim načrtovanjem in izvedbo, izzivih z zagotavljanjem pitne vode, spremljanjem mikroklime ter potrebi po boljšem dostopu do podatkov o urbanem drevju. Razprava je odprla tudi širša sistemska vprašanja, kot so neusklajenost poplavnih študij, pomanjkanje dostopa do ažurnih podatkovnih baz ter neizkoriščene priložnosti pri umeščanju sončnih panelov. Vodja Sektorja za strateški prostorski razvoj na MNVP, mag. Lenča Humerca Šolar je ob zaključku poudarila pomen lokalnih izkušenj in konstruktivne kritike za oblikovanje priporočil za prostorsko načrtovanje, ki bodo kot del državnega prostorskega reda in zavezujočih smernic vključene v pripravo prihodnjih občinskih prostorskih aktov.
Strokovne delavnice v Občinah Gornja Radgona, Izola in Logatec predstavljajo pomemben korak k razvoju priporočil in usmeritev na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja, rezultati preveritev pa bodo v izbranih občinah predstavljeni v novembru . Priporočila in usmeritve bodo širši strokovni javnosti in resorjem predstavljene decembra 2025, končna priporočila in usmeritve pa bodo februarja 2026 predstavljene tudi širšemu krogu slovenskih občin. Namen slednjih bo usmerjen v ozaveščanje o pomenu razvoja prostorsko odpornih rešitev, prenos znanja, izkušenj in dobrih praks v različna lokalna okolja, na osnovi tega pa bodo lahko naselja razvila prostorske rešitve, ki bodo omogočala višjo raven odpornosti na podnebne spremembe v prihodnjih desetletjih.
