V torek, 4. novembra 2025 je v Hotelu Habakuk Maribor potekalo srečanje in okrogla miza na temo prilagajanja podnebnim spremembam. Dogodek je bil sofinanciran v okviru Evropskega odbora regij in sekretariata Evropskega podnebnega pakta. Gostiteljica in osrednja pobudnica dogodka je bila članica EU odbora regij, podnebna ambasadorka in županja Občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj v sodelovanju z Ekologi brez meja, Skupnostjo občin Slovenije in Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor.
Uvodni del dogodka je bil namenjen nagovorom članov Odbora regij EU, ki na mednarodni ravni predstavljajo interese občin in regij, ter županov in županj posameznih občin. Direktor Direktorata za podnebne politike pri MOPE Andrej Gnezda je izpostavil zastavljeno pot Slovenije do podnebne nevtralnosti do leta 2045, ki je začrtana v sklopu sprejetega Podnebnega zakona. Povedal je, da so v pripravi nacionalna strategija (2026-2028), podlage za določanje ranljivosti in prilagajanja na podnebne spremembe v regijah (CRP), aktivnosti Podnebne pisarne in projekta LIFE4ADAPT, opozoril pa je tudi na priložnosti črpanja sredstev iz Podnebnega sklada 2026 – 2028 in evropskih programov.
Predsednik SOS in novomeški župan mag. Gregor Macedoni je poudaril, da so zadeve na deklarativni ravni sicer usklajene, vendar bo treba izzive reševati od spodaj navzgor. Izpostavil je pomen vključevanja občin, saj te najbolje poznajo lokalne potrebe in lahko svoja prizadevanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam usmerijo na najučinkovitejši način. Ob tem je povabil občine in regije k udeležbi na usposabljanjih ter k izmenjavi informacij v okviru Podnebne pisarne pri SOS. Opozoril je tudi na pomen ozaveščanja in poudaril, da je pri iskanju rešitev treba stremeti k ukrepom, ki prinašajo koristi za vse deležnike (“win-win” pristop).
Preostali govorci so na institucionalni ravni opozorili, da se načelo subsidiarnosti v praksi pogosto ne upošteva v zadostni meri. To pomeni, da se o številnih vprašanjih odloča na višjih ravneh oblasti, namesto da bi bila pristojnost prepuščena lokalnim skupnostim, ki problematiko najbolje poznajo. Ob tem so izpostavili tudi izzive, s katerimi se občine soočajo pri sprejemanju regionalnih prostorskih planov in sicer predvsem zaradi postopkov, različnih interesov ter nasprotujočih si mnenj posameznih deležnikov v prostoru (npr. državnih organov, nosilcev urejanja prostora in lokalnih skupnosti). Sledil je pregled konkretnih izzivov v praksi, s katerimi se občine Podravja soočajo pri prilagajanju na podnebne spremembe, vse od varstva kulturne dediščine, pogostejših naravnih ujm (suše, hudourniki, žledolomi), do vzdrževanja infrastrukture in zagotavljanja podpore sistemu civilne zaščite, ki za zdaj temelji predvsem na dobro organizirani gasilski službi (prostovoljnih gasilcih). Ob tem so tudi izpostavili dobre prakse drugih evropskih mest, ki omenjene izzive ob zagotavljanju financ in pogojev uspešneje premagujejo. V razpravi, ki je sledila so se oglasili še preostali odločevalci v regiji, ki so opozorili na podporo kmetijstvu, izzivom regionalne obravnave in drugo.
Ob zaključku je Krmeljeva povzela misel ameriškega komika Georgea Carlina: »Zemlja bo preživela – vprašanje pa je, ali bomo preživeli mi.« S tem je poudarila, da posledice podnebnih sprememb ne ogrožajo planeta samega, temveč predvsem naš način življenja in prihodnost človeštva.