V torek, 11. novembra 2025, je v Mestnem muzeju Ljubljana potekala mednarodna konferenca z naslovom »Ženski in javni prostor – Mesta po meri vseh«. Dogodek so v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike ter programa URBACT organizirali IPoP – Inštitut za politike prostora, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Skupnost občin Slovenije.
Generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev na MNVP, dr. Nataša Bratina, je v uvodnem nagovoru poudarila, da je Slovenija v evropskem prostoru med uspešnejšimi državami na področju enakosti spolov. Kot ključne dosežke je izpostavila enega najnižjih plačnih razkorakov med spoloma v EU, močno zastopanost žensk v šolstvu in visokem šolstvu ter dejstvo, da ženske po zadnjih volitvah predstavljajo 40 % poslank v Državnem zboru. Ob tem je dodala, da so dosežki spodbudni, vendar ostaja še veliko prostora za nadaljnji napredek. Ostali poudarki predstavnice ministrstva so dostopni na novici na tej povezavi.
Rdeča nit dogodka so bile razvojne in praktične izkušnje žensk o tem, kako naši javni prostori delujejo oziroma kje ne izpolnjujejo svojega namena. Govorke iz Slovenije in tujine Antič Gaber, Sidorova, Kail in Jaskoluska so v nadaljevanju izpostavile pomen vključevanja načela enakosti spolov v oblikovanje in izvajanje javnih politik ter v procese prostorskega načrtovanja in udejstvovanja. Predstavljeni so bili raziskovalni in praktični primeri upoštevanja vidika enakosti spolov v mestih, kot so Dunaj, Bratislava in Varšava. Svoje ugotovitve so podrle z statističnimi podatki, grafičnimi primeri iz stanovanjskih sosesk, poti in drugih (pol)javnih površin ter slikovnim gradivom. Govorec Amoroso iz Italije je kot zanimivost v nadaljevanju predstavil še primer ukrepa majhne občine Cento, ki je imela večji učinek na vključevanje ranljivih skupin, med njimi žensk, starejših, migrantov in podobno, v lokalno družbo.
V okrogli mizi, ki je sledila in jo je moderirala Maja Simoneti iz IPoP, so sodelovale govorke iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda, društva za sonaraven razvoj Focus, urbanističnega studia Prostorož, ekipe raziskovalnega projekta Punce in javni prostor ter gorenjske občine. Henrika Zupan, županja občine Kranjska Gora, je poudarila, da že samo dejstvo, da županje v Sloveniji predstavljajo minimalen delež, kaže na pomembnost večje zastopanosti žensk v odločevalskih položajih. Izpostavila je tudi uspešno delovanje Kluba županj pri SOS, v sklopu katerega se večkrat letno organizirajo srečanja v različnih občinah, kjer županje razpravljajo o aktualnih in skupnih tematikah. Dodala je, da se v strateških dokumentih, ki jih pripravljajo v občini na področju prostorskega in stanovanjskega razvoja, vse bolj zavedajo pomena vključevanja ranljivih skupin in se jih tudi uspešno naslavljajo.
Skupna ugotovitev vseh govork in govorcev je bila, da moramo načrtovalci, odločevalci in strokovnjaki razmišljati širše ter pri svojem delu upoštevati raznolikost uporabnikov prostora. To velja pri obravnavi političnih tem, vse od energetskih vprašanj in preprečevanja revščine do priprave strateških dokumentov (na nacionalni ravni). Priložnosti upoštevanja vidika spola se lahko upoštevajo tudi pri natečajnih razpisih ter družboslovnih vedah (vzgojno-izobraževalne institucije, oddelki v javni upravi) kot tudi pri praktičnih rešitvah, kot so lahko dostopne javne sanitarije ali urejeni (čisti) in osvetljeni pločniki. Pomembna ugotovitev je tudi ta, da so pogosto pri urejanju prostora spregledani občutki uporabnikov, zlasti občutki varnosti, ki jih pogosto izpostavljajo ženske in druge ranljivejše skupine, ter ne predstavljajo zgolj subjektivnega mnenja. Prav ti občutki nam lahko pomagajo bolje razumeti potrebe ljudi in so zato ključni pri načrtovanju prostora po meri vseh.
Prispevek s prezentacijami v pripravi IPoP.