Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG) je v sredo, 26. novembra 2025 v Hotelu City Maribor uspešno izvedel konferenco Povezani v krožno – od zakonodaje do dobrih praks. Dogodek je združil predstavnike občin, ministrstev ter podjetij, ki delujejo na področju krožnih rešitev, in tako ponudil priložnost za izmenjavo izkušenj ter vzpostavljanje novih povezav med javnim sektorjem in gospodarstvom. Konference se je udeležila tudi predstavnica SOS, ki kot partner sodeluje na projektu CircularPSP.
Po pozdravnih nagovorih je na konferenci uvodno predstavitev podal predstavnik Kemijskega inštituta. Med drugim je povedal, da ogromnih količin odpadkov ne bomo rešili samo z recikliranjem. Del bremena bodo sicer lahko prevzeli napredni pristopi, kot sta umetna inteligenca in kemijska reciklaža, a je pri vsem tem ključen pragmatizem. Ena izmed možnosti ravnanja z odpadki je tudi sežig, vendar se je treba zavedati, da bo cena tovrstne storitve zaradi CO₂ emisij, ki se ob sežigu sproščajo, v prihodnosti še višja. Kot družba bitko s plastiko že izgubljamo, zaradi česar bo treba čimprej sprejeti hitre in predvsem celovite ukrepe. Pozornost pa bo treba nameniti tudi mikroplastiki.
Izzive »ravnanja z odpadki« na državni ravni rešujeta pristojni ministrstvi za okolje in gospodarstvo, ki sledita smernicam EU za ponovno izkoriščanje odpadnih in sekundarnih virov za njihovo ponovno uporabo skozi različne ukrepe (npr. uvedba kvot za zmanjšanje plastike). Država bo za regulatorni okvir na področju krožnega gospodarstva skrbela skozi standardizacijo, poenostavitev administrativnih postopkov in digitalizacijo storitev. Gospodarstvo pa bo moralo najti način in poleg regulatorne podpore zasledovati ne le ekonomske temveč tudi družbene učinke. Pri tem se pojavljajo še drugi izzivi. Upada število centrov za ponovno uporabo (CPU). Vse bolj težavne so tudi prostorske prilagoditve kot je na primer umeščanje tehnologij za ravnanje z odpadki v občinske prostorske (podrobne) načrte.
Konferenca se je zaključila z več delavnicami na področjih financiranja krožnosti, trajnostne embalaže, priprave strateških dokumentov in digitalizacije. Sami smo sodelovali na delavnici v izvedbi tehnološkega podjetja VCG.AI, ki se osredotoča na pospeševanje krožnega gospodarstva in trajnostne verige. Podjetje je tudi med zmagovalnimi dobavitelji zgoraj navedenega projekta, v okviru katerega bo v letu 2026 za mesta razvita platforma na področju krožnega gospodarstva, ki pri svojem delovanju uporablja umetno inteligenco.
Skupna ugotovitev vseh zbranih je bila jasna: krožno gospodarstvo ni več možnost, temveč nujnost. Odpadki so naša odgovornost, zaradi česar moramo prav vsi iskati rešitve. Znanost in raziskave lahko ponudijo tehnološke odgovore, ministrstva oblikujejo sistemske okvire, končno odločitev pa sprejme trg. Ta namreč pokaže, ali je krožna izbira na voljo in ali smo zanjo pripravljeni plačati.