Vlada je na 193. redni seji dne 5. 3. 2026 sprejela Nacionalno strategijo za umetno inteligenco do leta 2030 (NsUI2030), s katero Slovenija postavlja celovit strateški okvir za razvoj, uvajanje in odgovorno uporabo umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in širši družbi. Strategija umetno inteligenco opredeljuje kot eno ključnih tehnologij za dvig konkurenčnosti, produktivnosti, digitalno preobrazbo ter zeleni prehod države.
NsUI 2030 določa pet strateških ciljev: razvoj suverene in zaupanja vredne umetne inteligence, širšo uporabo UI v gospodarstvu in javnem sektorju, krepitev znanja in inovacijskega ekosistema, zagotavljanje varne in odgovorne rabe ter okrepitev mednarodne vpetosti Slovenije.
Vlada je Ministrstvu za digitalno preobrazbo naložila, da v devetih mesecih pripravi akcijski načrt z natančno opredeljenimi ukrepi, časovnico in finančnimi viri. S sprejemom strategije Slovenija krepi digitalno suverenost, spodbuja razvoj domačega znanja in tehnologij ter ustvarja pogoje za razvoj naprednih, etičnih in varnih rešitev umetne inteligence v korist ljudi, gospodarstva in države.
Prav tako je Vlada sprejela Strategijo regionalnega razvoja Slovenije do 2050, s katero se Slovenija jasno odloča za policentrični razvoj, ki krepi vsa regijska središča in zmanjšuje prekomerno centralizacijo v Osrednjeslovenski regiji. Cilj je nadaljnja krepitev Ljubljane in razvojno uravnotežena država z več močnimi središči. Le regije, ki so povezane, odporne in konkurenčne ter regije, ki so dobro upravljane, lahko dosežejo zastavljene cilje. Strategija v ospredje postavlja ekonomsko preobrazbo regij z osredotočenostjo na rast produktivnosti in konkurenčnosti, razvoj človeških virov ter dostop do storitev.
Prednostna področja so: spodbujanje ekonomske preobrazbe z osredotočenostjo na rast produktivnosti in konkurenčnosti ter razvoj človeških virov; zagotavljanje ustrezne dostopnosti v regijah do javnih storitev in infrastrukture, za doseganje visoke kakovost življenja; osredotočena podpora obmejnim območjem in območjem s posebnimi razvojnimi izzivi; krepitev sistema upravljanja in izvajanja razvojnih politik na državni in regionalni ravni.
Nov regionalni razvojni model temelji na teritorialnem pristopu, ki predvideva ciljno podporo območjem glede na njihove specifične potrebe in razvojne značilnosti ter poudarja dolgoročno naravnanost gospodarskega razvoja in kakovostno življenje v vseh regijah, z dostopom do delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in kakovostnih javnih in tržnih storitev čim bliže kraju bivanja. S tem pristopom strategija neposredno naslavlja vsakodnevne potrebe ljudi in zmanjšuje dnevne migracije.
V skladu s Strategijo regionalnega razvoja Slovenije regije niso več obravnavane zgolj kot izvajalke lokalnih infrastrukturnih projektov, temveč kot aktivni viri gospodarskega, inovacijskega in družbenega razvoja države. Težišče regionalne politike se premika k znanju, podjetništvu, inovacijam in gospodarski preobrazbi. Podpora regijam bo v prihodnje celovita, ciljno usmerjena in prilagojena njihovim razvojnim izzivom. Ukrepi in projekti se bodo oblikovali po meri regije.