Odziv Skupnosti občin Slovenije na javni poziv ZSSS in SUS glede dolgotrajne oskrbe na domu

Na Skupnosti občin Slovenije pozdravljamo razpravo, ki sta jo z javnim pozivom odprla Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije. Strinjamo se, da mora dolgotrajna oskrba na domu čim prej zaživeti v praksi, saj gre za eno ključnih storitev za dostojno življenje ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Ob tem pa je pomembno jasno poudariti, da so občine svoje zakonske obveznosti v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) že izpolnile. V skoraj vseh občinah je vzpostavljena mreža izvajalcev – bodisi preko javnih zavodov bodisi s podeljenimi koncesijami ali sklenjenimi pogodbami z izvajalci. Občine tudi aktivno spremljajo delovanje sistema in zagotavljajo pogoje za izvajanje storitev, vključno s financiranjem zagonskih aktivnosti.

Podatki, na katere opozarjata sindikata, da se storitve dolgotrajne oskrbe na domu v praksi izvajajo v zelo omejenem obsegu, so zaskrbljujoči. Vendar razlogov za to ni mogoče pripisati občinam. Ključni izzivi se kažejo predvsem v dolgotrajnih postopkih ugotavljanja upravičenosti in neizdajanju odločb na vstopnih točkah CSD, na katere občine nimajo vpliva. Dokler uporabniki ne pridobijo pravice, storitev tudi ni mogoče izvajati v praksi. Da pa nihče, ki j pomoči potreben, ne ostane brez nje, je vzpostavljen sistem tako, da do ugotovitve upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe, uporabnik lahko koristi storitev pomoči na domu.

Zato zavračamo tudi očitek, da občine ali izvajalci dajejo prednost storitvam pomoči na domu po Zakonu o socialnem varstvu. Gre za dve ločeni pravici, ki ju je vzpostavil zakonodajalec, pri čemer so občine dolžne (so)financirati storitve po Zakonu o socialnem varstvu, medtem ko storitve dolgotrajne oskrbe na domu občin finančno ne bremenijo. Prav nasprotno, občinam je v interesu, da se uporabniki čim prej vključijo v sistem dolgotrajne oskrbe.

Trenutna situacija je torej posledica prehodnega obdobja in ne (ne)aktivnosti občin. Občine so naredile vse, kar je v njihovi pristojnosti, in od izvajalcev upravičeno pričakujejo, da bodo storitve izvajali, ko bodo za to izpolnjeni vsi sistemski pogoji.

V Skupnosti občin Slovenije se strinjamo, da je treba vrzel med financiranjem sistema in dejanskim koriščenjem storitev čim prej zapreti. To pa zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov – predvsem države, pristojnih institucij in izvajalcev.