V četrtek, 11. junija 2026 je v zgodovinski stavbi Metrohan v četrti Beyoğlu v Istanbulu potekal mednarodni dogodek Circular Solutions and AI Innovation for Future Cities, ki ga je organiziral dobavitelj CircularAi v sodelovanju s tamkajšnjo metropolitansko občino in podjetjem TAGES. Dogodek je združil predstavnike mest, podjetij, raziskovalnih organizacij in inovatorjev z namenom razprave o tem, kako lahko krožno gospodarstvo in umetna inteligenca prispevata k razvoju bolj trajnostnih, odpornih in učinkovitih mest. Mednarodni dogodek sta s pozdravnim nagovorom otvorila predstavnika občine Istanbul in podjetja Empirica, ki sta udeležencem predstavila pomen sodelovanja pri spodbujanju krožnih in digitalnih rešitev za mesta prihodnosti.
Posebno pozornost je v nadaljevanja srečanja pritegnil prispevek Francisca Ferreire iz portugalske občine Guimarães. Povedal je, da ima danes že skoraj vsako mesto strategijo krožnega gospodarstva. Kar pa običajno manjka mestom, je t.i. most med to strategijo in vsakodnevnim delovanjem. Poudaril je, da težava ni v pomanjkanju ambicij mest, temveč v tem, da se zaposleni pogosto znajdejo med prazno stranjo in bližajočim se rokom oddaje, brez jasnih usmeritev, kako strateško vizijo pretvoriti v utemeljene odločitve in konkretne aktivnosti. Kot sodelujoči pri testiranju portugalskega mesta je opozoril na portugalski nacionalni pravni okvir za trajnostno javno naročanje (ECO360), ki ga je treba upoštevati in implementirati v praksi. V zvezi s tem je poudaril, da je slednje za Guimarães, Evropsko zeleno prestolnico 2026 bistvo samega izziva. Namreč izziv ni v postavljanju vizije, temveč kako v mestih oz. občinskih upravah zavezanost vsak dan znova krepiti in jo pretvoriti v sama dejanja. V nadaljevanju je Ferreira predstavil izkušnje portugalskega mesta pri preizkušanju digitalnih platform. S preostalimi testiranci so namreč prišli do ugotovitev, da največja vrednost uporabe platform ni toliko v avtomatizaciji procesov temveč pri v spodbujanju začetkih korakov in sprejemanju posameznih odločitev. Kot je pojasnil, umetna inteligenca med uporabo platform ni ponudila končnih odgovorov, temveč prvi osnutek, ki je zaposlenim omogočil, da so lažje začeli razmišljati o rešitvah in jih nadgrajevati na različnih področjih delovanja. Za zaposlene, ki niso strokovnjaki na posameznem področju in se soočajo s številnimi nalogami, je to pogosto odločilen izziv med tem, ali se ukrepa ali opusti nalogo. Ob tem je opozoril tudi na omejitve tovrstnih rešitev. Gre za pilotna digitalna orodja, katerih rezultati predstavljajo izhodišče za nadaljnje delo in potem takem še vedno potrebujejo človeško presojo, ki jo je treba prilagajati lokalnemu okolju, potrebam ter veljavni zakonodaji. V zaključku je Ferreira poudaril, da pri uvajanju krožnih rešitev ne predstavlja največji izziv pomanjkanje znanja ali sposobnosti zaposlenih v občinski upravi, temveč pogum in samozavest za njihov začetek ukrepanja. Po njegovih besedah občine ne potrebujejo vedno boljših odgovorov, temveč predvsem podporo, ki jim omogoči, da začnejo ukrepati. Pri tem, kot je navedel, lahko prav digitalna orodja in rešitve, podprte z umetno inteligenco, odigrajo tovrstno vlogo. Za konec je še dodal misel, da digitalna orodja sama po sebi ne bodo ustvarila krožnih mest, lahko pa občinam (mestom) olajšajo začetek procesa in zmanjšajo ovire pri prehodu od načrtov k dejanjem. Prav kombinacija številnih majhnih korakov in vztrajnega uvajanja sprememb je po njegovem mnenju ključ do uspešnega prehoda v krožno in trajnostno prihodnost.
Po predstavitvi digitalnih platform CircularAI in VCG.AI (CircOS), razvitih v okviru projekta CircularPSP, je sledila še panelna razprava, ki se je osredotočala na izzive in priložnosti, povezane z uvajanjem krožnih praks in umetne inteligence v mestih. Sodelujoči (Metropolitanska občina Istanbul, İSTAÇ podjetje za ravnanje z odpadki in okoljske storitve v Istanbulu, nevladna organizacija ReLondon, raziskovalna institucija RISE, Skupnost občin Slovenije) so poudarili pomen kakovostnih podatkov, ustreznih kompetenc, medsektorskega sodelovanja in digitalnih orodij na področju krožnega gospodarstva, ki lahko podprejo sam prehod od strateških usmeritev k njihovemu praktičnemu izvajanju. Predstavnica Skupnosti občin Slovenije je pri tem predstavila pozitivne izkušnje slovenskih občin pri testiranju platform CircularAI in CircOS (VCG.AI), ki so imele priložnost sodelovati pri brezplačnem testiranju v sklopu projekta CircularPSP. Posebej je izpostavila uporabnost posameznih funkcionalnosti digitalnih orodij pri izvajanju strateških in operativnih ukrepov krožnega gospodarstva na lokalni ravni (pomoč pri razvoju novih projektnih idej v občinah, ustvarjanje in vpogled v merljive kazalnike na področju krožnega gospodarstva, izboljšanje dokumentacije pri pripravi javnih naročil, podpora pri sprejemanju strateških odločitev na podlagi vhodnih podatkov občine s področja krožnega gospodarstva, drugo). Ob tem je poudarila tudi potrebo po dodatni podpori, krepitvi zmogljivosti ter izmenjavi dobrih praks med vodilnimi evropskimi mesti, da bi njihove izkušnje in znanja lahko omogočili učinkovitejšo uporabo tovrstnih rešitev tudi v lokalnih okoljih srednje velikih in manjših evropskih občin.
