Na Razvojnih dnevih občin 2026 smo v okviru Podnebne pisarne in projekta LIFE4ADAPT z županjami in župani, direktorji in direktoricami občinskih uprav ter drugimi predstavniki lokalnih skupnosti spregovorili o podnebnih izzivih ter podpori občinam pri načrtovanju in izvajanju ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.
Preddverje dogodka v znamenju podnebne odpornosti
V okviru delovanja Podnebne pisarne smo udeležence povabili k podajanju povratnih informacij o letošnjih aktivnostih, med drugim Podnebnih sprehodih, ter jih povabili, da z nami delijo, katerih podnebnih vsebin in oblik dogodkov bi si želeli v prihodnje. Le-ti namreč predstavljajo pomembno izhodišče za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti. Izpostavljali smo tudi nadgradnjo Kataloga dobrih praks prilagajanja podnebnim spremembam, ki ga bomo še to jesen dopolnili z 20 novimi primeri iz Slovenije in Evrope.
Udeležencem smo predstavili tudi aktivnosti in priložnosti v okviru projekta LIFE4ADAPT. Letos smo za občine in regije izvedli začetna usposabljanja, njihovi odzivi pa nam pomagajo pri načrtovanju nadaljnjih usposabljanjih, ki se bodo vrstila v prihodnjih letih. Posebej smo izpostavili prenos dobrih praks v lokalna okolja. V okviru projekta bomo namreč izbrali lokalne rešitve, ki bodo imele največji potencial za prenos ter do zaključka projekta leta 2032 kar pet občin podprli pri njihovem prenosu in prilagoditvi lokalnim razmeram. S tem korakom želimo dobre in že preizkušene rešitve približati občinam ter spodbuditi njihovo konkretno uporabo v praksi. Predstavili smo tudi participativni finančni pristop, ki smo ga letos prvič pri projektu izvedli na Goričkem in ga bomo v prihodnje ponovili na drugem območju. Pristop FPA omogoča, da lokalni prebivalci sami sodelujejo pri prepoznavanju potreb in oblikovanju konkretnih ukrepov prilagajanja. Prejete predloge ocenjuje strokovna komisija, izbrani ukrepi pa prejmejo tudi finančno podporo za izvedbo.
Podnebna odpornost v ospredju razprav drugega dne
Pomemben del Razvojnih dni občin je bil namenjen temi »Prihodnost pripada odpornim občinam«, ki je v ospredje postavila krepitev odpornosti lokalnih skupnosti na okoljske in podnebne izzive. Predstavljeni so bili okoljski in podnebni ukrepi kot priložnost za razvoj države in občin ter pomen sodelovanja med državno in lokalno ravnjo pri njihovem uresničevanju.
Dr. Martin Batič, vodja Sektorja za okolje in biotehnologijo na Ministrstvu za okolje in prostor, je izpostavil pomen premišljenega upravljanja svetlobe, hrupa in zagotavljanja kakovosti zraka. Pri razsvetljavi je poudaril dejstvo, da svetlobo zagotovimo predvsem tam in takrat, kjer jo potrebujemo, ter le toliko, kolikor je potrebno za varen in prijeten prostor. Opozoril je tudi na vpliv hrupa na zdravje in kakovost bivanja, pri čemer pomemben vir obremenitev predstavljata zlasti cestni in železniški promet. Na področju kakovosti zunanjega zraka je izpostavil novo evropsko direktivo ter dejstvo, da k onesnaženosti zraka v Sloveniji pomembno prispevajo individualna kurišča, promet in industrija. Dodal je, da bo prenos novih evropskih zahtev vplival tudi na občine, predvsem na področjih urejanja prometa (omejitev prometa preko urbanističnega načrtovanja in upravljanja prometa), prostorskega načrtovanja (načrtovanja kompaktnih mest in širjenja daljinskega ogrevanja) ter energetike. Občine je zato pozval k spremljanju sprememb predpisov ter konstruktivnemu sodelovanju pri njihovem izvajanju. Za konec je izpostavil tudi razpise Eko sklada, ki občinam ponujajo možnosti financiranja ukrepov na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka in projekt LIFE SupAir, kamor bo vključeno tudi ministrstvo in katerega rezultati bodo pomembni za občine.
Z okoljsko tematiko je nadaljevala mag. Nina Taylor, strokovna sodelavka iz Slovenskega centra za krožno gospodarstvo. Predstavila je priložnosti krožne rabe vode v občinah kot so na primer zadrževanje deževnice, kaskade, sklenitev zank na ravni stavb in sotesk ter spreminjanje čistilnih naprav za odpadno vodo v vozlišča virov. Posebej je izpostavila, da moramo začeti tam, kjer lahko preprečimo največje izgube vode, nato pa vodo ohranjati v kroženju tam, kjer to prinaša največje družbene, gospodarske, okoljske in odpornostne koristi. Za širšo uporabo takšnih rešitev je priporočila, da je ključno vzpostaviti ustrezne modele upravljanja in financiranja.
Tematiko je zaokrožila Petra Ereš Malus, vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja, ki je v praksi predstavila, kako se celovite ureditve problematike zraka lotevajo v Mestni občini Krško. Predstavila je problematične delce PM in njihove glavne vire. Ti nastajajo predvsem zaradi prometa, kurjenja lesa in premoga, industrije ter gradbišč, deloma pa izvirajo tudi iz naravnih virov, kot so gozdni požari, vulkanski izbruhi in cvetni prah. Poudarila je, da je poznavanje virov onesnaževanja ključno za načrtovanje in izvajanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka. V občini so vezano na izboljšavo kakovosti zraka do sedaj uspešno izvajali različne aktivnosti. Kot ključne je izpostavila monitoring, analizo podatkov, ozaveščanje in aktivno vključevanje prebivalcev (npr. delavnice za osnovnošolske otroke) ter pravočasne priprave na prihajajoče zaostritve zakonodajnih zahtev. Kot ključno sporočilo je poudarila, da lahko spremembe dosežemo predvsem z ozaveščanjem namesto zgolj opozarjanjem ter s sodelovanjem namesto iskanja krivcev.
